Poslanci Evropskega parlamenta so se na julijskem plenarnem zasedanju posvetili tudi trem državam Balkana – Albaniji, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji. Poročila poudarjajo nujno potrebo po pospešitvi reform, ki so povezane z EU, učinkoviti uporabi načrtov za rast in pa tudi odločno stališče proti tujemu vmešavanju.
Albanska zastava in v ozadju albanske gore (foto: pxhere.com)
Poslanci Evropskega parlamenta, ki delujejo v Odboru za zunanje zadeve AFET, so glede približevanja Albanije k polnopravni priključitvi v EU ugotovili, da imajo ‘pro-EU’ procesi v državi široko politično soglasje in močno javno podporo. Prav tako se država usklajuje z zunanjo in varnostno politiko EU. Poslanci Evropskega parlamenta zato pozdravljajo cilj Albanije, da do leta 2027 zaključi pristopna pogajanja, in že doseženi napredek.
Vendar pa so hkrati poudarili nujnost po pospešitvi reform, krepitvi neodvisnosti sodstva, večjemu boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, po zagotavljanju varstva temeljnih človekovih pravic, krepitvi medijskega pluralizma in transparentnosti, bolj konstruktiven in vključujoč politični dialog, izboljšanje gospodarskega modela, ustvarjanje delovnih mest, boljše delovanje socialnega varstva ter volilne reforme.
Če želi Albanija do članstva v EU do leta 2030, jo torej čaka še veliko dela. Zdi pa se, da bo pot v EU za Bosno in Hercegovino ter za Severno Makedonijo še težja. Sicer Parlament EU ponovno potrjuje svojo močno podporo kandidaturi Bosne in Hercegovine za pristop k EU, a poročilo poziva k izvajanju ustavnih in volilnih reform, h krepitvi demokratičnih institucij in pravne države ter k boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
»Poslanci Evropskega parlamenta ostro obsojajo razdiralno retoriko in secesionistično politiko, zlasti tisto, ki jo spodbujata Milorad Dodik in vodstvo Republike srbske, ter pozivajo EU k odločnim ukrepom, vključno s ciljno usmerjenimi sankcijami, za boj proti destabilizirajočim silam, ki ogrožajo stabilnost države in evropsko varnost,« so zapisali v poročilu Evropskega parlamenta o tej državi. Severna Makedonija je na nekaterih področjih v podobnem položaju.
Zato tudi glede Severne Makedonije poročilo poudarja nujnost hitrejših reform, zlasti na področju javne uprave, upravljanja, pravne države in protikorupcijske politike. Parlament EU pa je globoko zaskrbljen, ker tako glede BiH, kakor tudi Severne Makedonije in drugih držav Balkana še vedno zaznavajo dezinformacijske kampanje proti EU, omenili pa so tudi vlogi madžarske in srbske vlade pri uresničevanju geopolitičnih ciljev Kitajske in Rusije.