Begunci so zadnja leta povzročili veliko trenj znotraj držav Evropske unije, kompleksna problematika prebežnikov pa nikoli ni bila zadovoljivo rešena. Sedaj se parlament EU pripravlja na pogajanja z vladami držav članic o reformi dublinskega sistema, katere namen je pravična porazdelitev prosilcev za azil med države članice.
Tako so se albanski begunci gnetli v pristanišču v italijanskem v Bariju avgusta leta 1991. EU vse do danes še ni zadovoljivo rešila begunske problematike (foto: it.wikipedia.org)
Na zadnjem glasovanju so poslanci parlamanta Evropske skupnosti potrdili mandat Odbora za državljanske svoboščine (390 glasov za, 175 proti in 44 vzdržanih glasov). Parlament EU tako lahko začne pogajanja s Svetom EU, takoj ko bodo države članice dosegle dogovor o svojem pogajalskem stališču.
S predlaganimi spremembami dublinskih predpisov bodo odpravljene pomanjkljivosti sedanje ureditve. Zagotovili bodo pravično porazdelitev odgovornosti med države članice za sprejem prosilcev za azil v EU. Z reformo država, v katero prosilec za azil najprej vstopi, ne bo več samodejno odgovorna za obravnavo njegove prošnje za azil.
Po novem naj bi si prosilce pravično razdelile države članice, sistem pa naj bi omogočal hitro in samodejno premestitev prosilca v drugo državo EU. Države članice, ki ne bodo sprejele pravičnega deleža prosilcev za azil, bodo tvegale zmanjšanje dostopa do sredstev EU.
Poročevalka Cecilia Wikström (ALDE, Švedska) je dejala: “Parlament je pripravljen na pogajanja, zato zdaj pozivam Svet, naj čimprej doseže dogovor o skupnem stališču, da bi začeli pogovore z namenom čimprejšnje vzpostavitve dobro delujočega novega evropskega azilnega sistema.”
Dublinski sistem je zakonodaja EU, ki določa, katera država EU je pristojna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito. Pravico do vložitve prošnje za azil določa Ženevska konvencija, ki so jo podpisale vse države članice EU in je postala del pogodb EU.
Odločitev Odbora za državljanske svoboščine za začetek pogajanj s Svetom je bila objavljena na začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Ker je več kot 76 poslancev nasprotovalo odločitvi, je bilo glasovanje o mandatu dodano na dnevni red zasedanja.