Le streljaj od slovenske meje se razprostira pokrajina zelenih gričev, vinogradov in vinskih cest, ki marsikoga spomni na Toskano. Plešivica pri Zagrebu je še posebej privlačna jeseni, ko trgatve, lokalna kulinarika in spreminjajoče se barve vinogradov ustvarijo povsem drugačno podobo tega dela Hrvaške.

Vinorodni griči Plešivice s svojo slikovito pokrajino spominjajo na slovito Toskano. (Dnevne Novice / AI ilustracija)

Vinogradi in griči, zaradi katerih Plešivico primerjajo s Toskano

Plešivica leži zahodno od Zagreba, nedaleč od Jastrebarskega, in je znana predvsem po vinogradih, vinskih cestah ter gričevnati pokrajini. Vinogradi se vzpenjajo po zelenih pobočjih, med njimi pa se prepletajo gozdovi, manjše vasi in ceste, ki vodijo med lokalnimi vinarji.

Prav kombinacija vinogradov in valovitih gričev daje pokrajini videz, zaradi katerega jo obiskovalci radi primerjajo z bolj znanimi evropskimi vinorodnimi območji. Jeseni se podoba še spremeni: trgatve prinesejo živahnejše dogajanje, listje v vinogradih pa začne dobivati rumene, oranžne in rdečkaste odtenke.

Samobor ima svojo znamenito sladko posebnost

Samobor zahodno od Zagreba je znan po svoji kulinarični posebnosti – samoborski kremšniti. Sladica je eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta in priljubljen razlog za postanek obiskovalcev, ki raziskujejo ta del Zagrebške županije.

Le nekaj ulic stran se mestna kulisa že umika naravi. Nad Samoborom se dvigajo griči Samoborskega gorja in Žumberka, po območju vodijo pohodniške in kolesarske poti, med izletniškimi točkami pa so slapovi in ostanki srednjeveškega Okića.

Proti Plešivici začne pokrajino vse bolj določati vino.

Turistična skupnost Zagrebške županije območje izpostavlja predvsem po penečih vinih. Ob njih nastajajo vina iz amfor in naravna vina, med vinogradi pa se vrstijo kleti, poti in razgledne točke.

Slovenskim obiskovalcem je takšna pokrajina dobro znana. Podoben svet trt in gričev se nadaljuje tudi na drugih koncih naše meje. Pred kratkim smo predstavili še en vinorodni biser tik ob Sloveniji, italijanski Collio.

Jed, ki je nastala pod zemljo

Nekaj kilometrov stran ima hrana precej drugačno zgodbo.

V vasi Rude je doma rudarska greblica, slana jed iz tankega testa s sirnim nadevom. Družine so jo nekoč pripravljale rudarjem kot obrok za delo v rudnikih.

Iz preproste hrane je sčasoma nastala zaščitena lokalna posebnost. Rudarska greblica ima danes zaščito Evropske unije, njena zgodba pa ostaja tesno povezana s krajem, v katerem je nastala.

Plešivica ima svoj odgovor – copanjek. Gre za slano pecivo s sezonskim zelenjem, ki prav tako izhaja iz preproste domače kuhinje.

Nobena od teh jedi ni nastala zaradi turistov. Na krožnike obiskovalcev je prišlo nekaj, kar so domačini jedli že veliko prej.

Med griči kraljujejo peneča vina

Na Plešivici imajo glavno besedo trte.

Med lokalnimi vinarji je tudi družina Ivančić s kletjo Griffin. Njihova vinarska tradicija sega več generacij nazaj, danes pa so v ospredju predvsem peneča vina.

A tu ne prisegajo vsi le na klasične pristope. Del vinarjev se ukvarja z naravnimi vini, nekatera vina zorijo tudi v amforah.

To je precej drugačna podoba Hrvaške od tiste, ki jo poleti vidimo na turističnih razglednicah.

Med vinogradi še Michelinova zvezdica

Nedaleč stran, v Jastrebarskem, deluje restavracija Korak.

Po podatkih Michelin Guide je leta 2023 prejela Michelinovo zvezdico in zeleno Michelinovo zvezdico, ki izpostavlja trajnostni pristop restavracije.

Kuhinjo vodi Bernard Korak. Izkušnje je pridobival tudi pri Ani Roš v Hiši Franko in Massimu Botturi v Osterii Francescana.

Pri Koraku letni čas odloča, kaj pride na krožnik. Uporabljajo pridelke z lastnega vrta, divja zelišča in sestavine bližnjih dobaviteljev. Lokalnost tu ni samo opis v meniju, ampak način dela.

Jeseni se vse skupaj spremeni

Septembra imajo ti griči drugačen ritem. Začnejo se trgatve, zelenje počasi menja barve, vinske kleti pa vstopijo v enega najbolj živahnih delov leta.

Plešivica je prav v tem času še posebej slikovita. Vinogradi dobivajo jesenske odtenke, vinske ceste povezujejo manjše kraje in kleti, lokalna kulinarika pa dopolnjuje izlet med griči.

Morja pri tej zgodbi ni. Niti ga ne pogrešamo.

Primerjava s Toskano bo vedno stvar osebnega okusa. Toda za slovenske obiskovalce ima Plešivica eno precej konkretno prednost: takšna vinorodna pokrajina se skriva tik čez mejo, le streljaj od Slovenije.