Poslanci Parlamenta EU so tudi na zadnjem plenarnem zasedanju obsodili kršitve človekovih pravic v treh državah. Tokrat gre celo za tri sosednje države – za Iran, Azerbajdžan in Gruzijo.
Doslej ni bilo ovir za uvoz plina in nafte iz Azerbajdžana v EU (foto: FB SOCAR)
Glede Irana so poslanci Parlamenta EU opozorili, da ima Iran največje število smrtnih obsodb na prebivalca na svetu, in obsojajo nasilje oblasti nad civilnim prebivalstvom, ki je od januarja 2026 doseglo brez primere visoko raven. Pri tem ne omenjajo preko 30.000 protestnikov, ki naj bi jih iranske oblasti neusmiljeno pobile na začetku letošnjega leta, ampak opozarjajo na vse pogostejše napade na zagovornike človekovih pravic in novinarje.
Prav tako opozarjajo na montirane sodne postopke proti aretiranim protestnikom, na mučenje ujetnikov, na politično motivirane sodbe, tudi obsodbe na smrt. Dodajajo, da je treba okrepiti delovanje neodvisne mednarodne misije ZN za ugotavljanje dejstev, da bi zbrali dokaze in identificirali odgovorne za kazniva dejanja, ter da je treba iranski režim prijaviti Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Iran meji z Azerbajdžanom, kjer se prav tako kršijo temeljne človekove pravice in sicer redno, vsaj sodeč po obsodbah Parlamenta EU iz zadnjih let. Tokrat parlamentarci kritizirajo zlorabo kazenske in zakonodaje o nacionalni varnosti za utišanje nevladnih organizacij in medijev. Obsojajo transnacionalno zatiranje nasprotnikov v tujini in pozivajo Komisijo EU, naj okrepi podporo civilni družbi in neodvisnim medijem v državi ter tistim v izgnanstvu.
Poslanci Parlamenta EU so tokrat celo pozvali visoke predstavnike EU, naj pripravijo ciljno usmerjene ukrepe v okviru globalnega režima sankcij EU, a niso razkrili, proti komu naj bi bile te sankcije usmerjene. Države EU in tudi Slovenija sicer iz Azerbajdžana po začetku sankcij proti Rusiji vse bolj uvažajo nafto in plin, tako da je namera s sankcijami zelo občutljiva.
Azerbajdžan pa meji z Gruzijo, kjer bi rada vladajoča stranka ‘Gruzijske sanje’ kar prepovedala vse opozicijske stranke. »Poslanci obžalujejo pomanjkanje ukrepanja EU in njenih držav članic ob slabšanju razmer v Gruziji, ponovno ponavljajo poziv k ciljnim sankcijam proti odgovornim za nazadovanje demokracije, nasilno zatiranje in politično preganjanje, predvsem proti Bidzini Ivanišviliju, Irakliju Kobahidzeju, Šalvi Papašviliju in Kahi Kaladzeju,« so zapisali v izjavi za javnost.
Velja še spomniti, da je Kaha Kaladze nekdanja nogometna zvezda AC Milana, ki je od leta 2017 župan prestolnice Gruzije Tbilisija, skupaj z osebami z vrha stranke ‘Gruzijske sanje’ pa je bil že deležen sankcij s strani posameznih evropskih držav.