Ta teden je v Siriji zaznamoval dokončnen padec prestolnice Islamske države Raqqe v roke Sirskih demokratičnih sil. V Iraku pa so vladne enote in šiitske milice sprožile ofenzivo na ozemlja, ki so jih od leta 2014 do danes od islamskih skrajnežev osvobodile kurdske oborožene enote. Iračani so najprej zasedli mesto Kirkuk in okolico, ki je bogata z nafto. Vendar tudi v Siriji Kurdi in Arabci tekmujejo, kdo bo zasedel naftne vrelce.
Ženske enote YPJ so v središču Raqqe zmago nad Islamsko državo posvetile vsem ženskam sveta (foto: ypgrojava.org)
Bitka za osvoboditev sirske Raqqe se je končala, tako da so Sirske demokratične sile (SDF) omogočile umik iz centra mesta zadnjim sirskim borcem Islamske države in njihovim družinam. Tako so lahko rešile še preostalo množico civilistov, ki so jih kot talce zadrževali skrajneži. V mestu je potem ostalo manj kot 100 islamskih borcev iz tujine, ki so jih v dveh dneh vse po vrsti pobili, ali prisilili k predaji.
Območje sta takoj zatem obiskal visoka predstavnika Združenih držav Amerike in Savdske Arabije (slednja je pred leti aktivno podpirala ubijalsko širitev Islamske države). Oba sta se srečala s predstavniki kurdskih milic in Civilnega sveta Raqqe, v katerega so vključena pretežno lokalna arabska plemena. Govora je bilo o obnovitvi razrušenega mesta, začenši z osnovno infrastrukturo – električnimi, vodvodnimi in telekomunikacijskimi napeljavami.
Po drugi strani so lahko pri SDF po osvoboditvi Raqqe začeli premeščati vojaške enote na jugovzhodni del bojišča v bližino mesta Mayadin. Tamkajšnjo ozemlje sicer ni naseljeno s Kurdi, se pa pod zemljo skrivajo največje zaloge nafte v Siriji in so zato mikaven strateški cilj. Za ozemlja pod nadzorom SDF, ki si želijo avtonomije, bi bila namreč ta nafta izjemno pomemben vir prihodkov.
Vendar v isto smer in z enakim ciljem napredujejo tudi enote sirske arabske vojske (SAA). Redna sirska vojska in njeni zunani zavezniki si želijo do Omarjevega naftnega polja priti pred kurdsko-ameriškimi silami, saj je državna blagajna po šestih letih izčrpljujoče vojne skorajda povsem prazna. Kdo bo prvi zasedel pomebne vrelce in ali se bo ‘zamudnik’ vseeno spopadel zanje, bo jasno že v naslednjem tednu. Sicer so se s posredovanjem Rusije že začela pogajanja, da ne bi prišlo do nepotrebne eskalacije.
Strani se sicer preveč ne marata, saj eno podpirajo ZDA, drugo pa Iran in Rusija. Doslej pa sta se izognili neposrednemu spopadu, saj je bil primarni cilj obeh zmaga nad skupnim sovražnikom – Islamsko državo. Po treh letih spopadov je ta cilj sedaj končno na dosegu rok, saj je Islamska država v popolnem razsulu. Njeni borci na sirskem ozemlju (z izjemo dveh manjših enklav na zahodu) nadzorujejo le še mesto Bukamal ob iraški meji in pretežno nenaseljene predele puščave.
Sirski Kurdi in ostale narodnosti s severa države sicer želijo ostati v sklopu sirske države, a s čimvečjo avtonomijo od Damaska. Po drugi strani so enote SDF močan strateški partner sirske vojske, saj so z osvobajanjem ozemelj med mejo s Turčijo in levim bregom reke Evfrat nase vezali ogromno nekdanje vojaških sil Islamske države. Če bi islamisti vse te enote lahko ob pravem času uporabili drugje, Sirija danes kot država morda ne bi niti več obstajala.