Ko član proti-korupcijske komisije odstopi, je to zagotovo razlog, da je javnost lahko zaskrbljena. Sploh, če za vzrok navede samovoljo predsednika komisije in sistemske motnje. Prav to je storila Alma Sedlar, ki je vrnila svoj mandat predsedniku države Borisu Pahorju.
Zaskrbljujoče je, da je članica komisiji za preprečevanje korupcije v slovenski državi (ki po določenih merilih elja za eno izmed najbolj skorumpiranih v EU) odstopila zato, ker bi ji delo onemogočale tako sistemske luknje, kot tudi predsednik komisije osebno.
Ker gre za zelo občutljivo področje, kjer ne bi smelo prihajati do tovrstnih zapletov, bo predsednik RS Borut Pahir najbrž dobro premislil tudi o morebitni zamenjavi dosedanjega predsednika KPK Borisa Štefaneca.
KPK je sicer kolegijski organ odločanja in je sestavljena iz treh članov: predsednika in dveh namestnikov, ki so po statusu funkcionarji. Pri tem je predsednik pristojen za vodenje in organizacijo dela na komisiji, njegov glas pri odločanju o vsebinskih zadevah pa je enakovreden glasu posameznega namestnika. Odločitve o vsebinskih zadevah sprejema komisija na sejah z večino glasov vseh članov komisije.
Zakon predpisuje poseben način izbora in imenovanja članov komisije, ki naj bi zagotavljal njeno neodvisnost. Predsednika in dva namestnika imenuje predsednik republike, izbere pa jih med kandidati, ki mu jih predlaga izbirna komisija, sestavljena iz predstavnikov Vlade RS, Državnega zbora RS, neprofitnih organizacij zasebnega sektorja, Sodnega sveta ter Uradniškega sveta.
Predsednikov mandat traja šest let, namestnikov pa pet let. Pred potekom mandata so lahko funkcionarji komisije razrešeni samo v primeru, da kršijo zakon in ustavo.
Kdo je Alma Sedlar? Prof. filozofije in pedagogike in doktorica znanosti se je rodila leta 1975. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je diplomirala z diplomskima deloma Cenzura in sovražni govor v medijih na oddelku za filozofijo ter Otroci brez spremstva in šola na oddelku za pedagogiko. Na AMEU – Fakulteti za podiplomski humanistični študij je doktorirala z disertacijo Zaščita žvižgačev in preprečevanje korupcije ter medijske reprezentacije žvižgaštva.
Od leta 1990 do leta 2014 se je ukvarjala s preiskovalnim novinarstvom. Kot novinarka je sodelovala z različnimi mediji (NT&RC, Mladina,Večer, RTV Slovenija …). Od leta 2008 do 2011 je bila namestnica glavne in odgovorne urednice revije Jana, v letih 2011-2012 pa glavna in odgovorna urednica revije Obrazi. Od leta 2009 do 2012 je bila predsednica Sindikata novinarjev Slovenije – Dela Revij.
Leta 2007 je od Društva novinarjev Slovenije prejela nagrado Bratstvo resnice/Consortium Veritatis za izstopajoče novinarske stvaritve. Od leta 2008 do leta 2014 je bila dva mandata izvoljena članica Novinarskega častnega razsodišča. Na Komisiji kot druga namestnica pokriva področje preventive.
In kdo je Boris Štefanec? Rojen je leta 1954 v Murski Soboti. Po opravljeni osnovni in srednji stopnji izobrazbe v Murski Soboti je študij nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral 1978. Svojo prvo zaposlitev je opravljal v Pomurki v Murski Soboti še kot študent (l. 1977), po diplomi in služenju vojaškega roka pa kot pravnik podjetja.
Pomurko je zapustil 1980 in naslednjih 5 let delal kot namestnik temeljnega javnega tožilca na Temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti. Leta 1985 se je zaposlil v Občinskem komiteju Zveze komunistov v Murski Soboti, najprej kot izvršni sekretar, po enem letu pa kot sekretar tega komiteja.
Leta 1990 se je kot sodnik zaposlil na Temeljnem sodišču v Murski Soboti (v Enoti sodišča v Ljutomeru), od julija 1992 do prevzema funkcije predsednika Komisije za preprečevanje korupcije pa je bil samostojni odvetnik v Murski Soboti. (vir: kpk-rs.si)