Parlament EU je na zadnjem plenarnem zasedanju med drugim potrdil svoj predlog novih pravil za preverjanje tujih naložb v EU. Gre za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje varnostnih tveganj, povezanih z naložbami iz tujine, vključno s posrednimi naložbami.

Tik pred praznovanji 80-letnice Dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, 75. obletnice Dneva Evrope in 75. obletnice sprejema Evropske konvencije o človekovih pravicah so na plenarnem zasedanju v Parlamentu EU obravnavali več aktualnih tem in poleg ostalega sprejeli tudi revidirana pravila za preprečevanje varnostnih tveganj, do katerih bi lahko prišlo zaradi tujih naložb.

»Sektorji, kot so medijske storitve, kritične surovine in prometna infrastruktura, bodo predmet obveznega preverjanja s strani držav članic, da bi ugotovile in obravnavale varnostna tveganja ali tveganja za javni red, povezana s tujimi naložbami. Nova zakonodaja bo zajemala tudi transakcije znotraj EU, pri katerih je neposredni vlagatelj v končni lasti posameznikov ali subjektov iz države, ki ni članica EU,« so sporočili s Parlamenta EU.

Postopki za nacionalne mehanizme preverjanja bodo poenoteni in usklajeni, Komisija EU pa bo imela tudi pooblastilo za posredovanje na lastno pobudo. Če bo posebni organ za preverjanje ugotovil, da bi lahko nek projekt tuje naložbe negativno vplival na varnost ali javni red v katerikoli izmed držav EU, bo ta projekt odobril le ob zagotovitvi dodatnih blažilnih ukrepov, sicer ga bo moral prepovedati.

»Trenutno je sistem EU za pregled tujih naložb razdrobljen, drag za vlagatelje in premalo učinkovit pri zmanjševanju tveganj. Če velike industrijske obrate, energetska omrežja in medijske velikane pustimo odprte za tuje prevzeme – bodisi iz Kitajske, ZDA ali od drugod – to na koncu ogroža našo varnost in gospodarsko suverenost,« je ob sprejetju novosti izjavil poročevalec Parlamenta Raphaël Glucksmann.

Potem, ko je bilo poročilo sprejeto na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta,  se bodo lahko pričela pogajanja z državami članicami o končni obliki zakona, nakar bosta morala Parlament EU in Svet EU sprejeti še zakonodajni akt, da lahko začne nova zakonodaja tudi uradno veljati.