Slovenija je danes v znamenju prve obletnice lanske katastrofalne vremenske ujme, ki je močno prizadela večji del države. Škoda se sicer še odpravlja, vendar pa je bilo že v prvih dneh po rekordnih padavinah storjenega ogromno, obnova pa se je prav tako začela izjemno hitro. Ponovno se je izkazalo, da slovenski sistem Civilne zaščite deluje vrhunsko in je zagotovo med najboljšimi na svetu, podobno pa velja tudi za nudenje pomoči s strani množice prostovoljcev. Na to dvoje smo lahko vsi državljani republike Slovenije danes upravičeno ponosni.
En od mnogih grozljivih prizorov z dne 4. avgusta 2023 (foto: Rdeči križ Slovenije)
Vlada Republike Slovenije je v zadnjih dneh objavila več sporočil o tem, kako poteka sanacija infrastrukture na lani prizadetih območjih, pa tudi številke, koliko sredstev je doslej namenila za pomoč prizadetim in kako jih je razvrstila. Na posebni spletni strani so javnosti na voljo vse novice, napotki ter ukrepi za pomoč prebivalcem, kmetom, občinam in gospodarstvu po poplavah avgusta lanskega leta.
Obstaja tudi poseben klicni center na številk 114 za čim boljše informiranje prebivalcev, ki so v poplavah utrpeli škodo, na katerem so svetovalci do zdaj odgovorili na 12.000 klicev. Tudi poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je v zadnjem podkastu GOVSI poudaril, da bo obnova objektov in območij še dolgotrajna, potrpljenje ljudi, ki so bili v tej naravni nesreči oškodovani, pa je tudi zato še vedno pogosto na preizkušnji.
Sicer najboljšo predstavo o dejanskem obsega lanske katastrofe nudijo uradne številke. Tako so bili 4. avgusta 2023 na 122 merilnih postajah na 74 rekah po vsej državi preseženi pragovi visokih voda, pri čemer je bila ocenjena povratna doba izrednih padavin celo 250 let ali več. »Tri največje slovenske reke – Sava, Drava in Mura – so hkrati poplavljale, najhuje pa so bila prizadeta območja ob Savinji, Meži, Mislinji in Kamniški Bistrici.
Zato ne preseneča, da so na številki 112 tistega dne zabeležili skoraj 14 tisoč klicev. Kasneje je bilo evidentiranih 15.517 prizadetih lokacij, evakuiranih pa več kot 8.000 ljudi. Ocenjevanje škode se je začelo zelo hitro po poplavah. Takojšnja ocena škode je pokazala, da je prizadetih 183 občin, v 79 občinah pa so bili huje poškodovani vodovodni in kanalizacijski sistemi. Končna ocena neposredne škode znaša 2.999,8 milijona evrov.
Največ škode je bilo na vodotokih, cestni infrastrukturi, gradbeno-inženirskih objektih, kot so mostovi, stavbe, kulturna dediščina in podobno. Ocenjena škoda v gospodarstvu znaša 384,6 milijona evrov za 1.240 oškodovancev, na kmetijskih zemljiščih pa 70,9 milijona evrov,« pravijo uradne številke. Vlada RS je zato maja letos potrdila petletni sanacijski program v skupni vrednosti 2,33 milijarde evrov.
Država je vsem oškodovancem (od občin, ki so morale izvajati prve intervencije in sanacijo, prek podjetij pa do fizičnih oseb) na podlagi ocene škode omogočila tudi nakazila predplačil. Posebno omembo si nedvomno zaslužijo vsi slovenski prostovoljci. Vsakodnevno jih je namreč pri odpravi posledic ujme pomagalo tudi do 8.000, na Dan solidarnosti (14. avgusta 2023) pa jih je bilo na različne lokacije napotenih skoraj 12.000.