Pravkar je bila sprejeta nova ‘Strategija odpornosti Republike Slovenije do leta 2030’. Strategija obravnava 13 področij odpornosti naše države, za katera so bili opredeljeni strateški cilji. Aktivnosti bodo usmerjene predvsem v učinkovito pripravo na izredne dogodke, na njihovo preprečevanje in obvladovanje ter na hitro okrevanje po njih.
Vojska pomaga pri krizi z vodo v Slovenski Istri leta 2022 (foto: Borut Podgoršek/SV))
Nova ‘Strategija odpornosti Republike Slovenije do leta 2030’ določa politike in daje usmeritve za krepitev slovenske odpornosti na ravni države. Strategija obravnava 13 področij odpornosti, za katera so bili opredeljeni strateški cilji. Govora je tudi o akcijskem načrtu, ki bo izhajal iz državne vaje kriznega upravljanja in odzivanja, ter o drugih aktivnostih nosilcev posameznih področij odpornosti in z njimi povezanih državnih organov.
Med 13 področij nacionalne odpornosti so v ‘Strategiji odpornosti RS do leta 2030’ so umestili nacionalno-varnostni sistem in neprekinjeno delovanje države, energetiko, pitno vodo, oskrbo s hrano, finančni sistem in bančništvo, gospodarstvo, zdravje, informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja, promet, družbeno odpornost, okolje, prostor in naravne vire, strateško komuniciranje ter vesolje in nove tehnologije.
»Nekateri strateški cilji se že uresničujejo na podlagi Akcijskega načrta za krepitev odpornosti države in družbe, ki ga je Vlada RS sprejela po celoviti nacionalni vaji kriznega upravljanja in odzivanja, izvedeni leta 2024. Celovita nacionalna vaja kriznega upravljanja in odzivanja bo v Republiki Sloveniji izvedena na vsaki dve leti. Naslednja je načrtovana v drugi polovici leta 2026.
Najpozneje šest mesecev po vsaki taki vaji bosta izvedeni revizija in posodobitev akcijskega načrta,« so pojasnili z Ministrstva za obrambo (MO), ki bo odgovorno za spremljanje uresničevanja strategije. Obeta se tudi posodobitev trenutno veljavnega akcijskega načrta, sledili pa bodo še novi kratkoročni ukrepi. V okviru teh ukrepov se bo izoblikovalo 13 delovnih skupin za posamezna področja slovenske državne odpornosti.
Potem bo vsaka od teh delovnih skupin v okviru svojega področja določila predloge za uresničevanje strateških ciljev, merila za spremljanje ukrepov, nosilce ukrepov in sodelujoče v aktivnostih, časovnico, finančni okvir in načrte za potrebne investicije. Ključno bo intenzivno sodelovanje in sprotno prilagajanje vseh vpletenih državnih organov, lokalnih skupnosti, varnostnih sosvetov, gospodarstva ter tudi prebivalstva.