Pravkar je pričel delovati nov Slovenski kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si. Funkcioniranje novega centra koordinira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, temeljni cilji KC Čip.si. pa so povezovanje slovenskega raziskovalnega, akademskega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti, mednarodno sodelovanje in globalno uveljavljanje Slovenije na področju čipov in polprevodniških tehnologij.

Simboličen prizor s čipom v roki in zastavo EU v ozadju (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
V sodobnem svetu se brez čipov in polprevodnikov ne da preživeti, zato se tudi v Sloveniji poudarja pomen tega področja. Tako je nastal nov Slovenski kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije ‘KC Čip.si’. Ta center je eden izmed treh predlaganih ukrepov državnega ‘Programa o čipih’, ki je bil že lani pripravljen in usklajen v okviru strokovne delovne skupine pod okriljem Ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP).
Delovanje novega središča koordinira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE), katere dekan prof. dr. Marko Topič je ob začetku delovanja zelo učinkovito razložil, da danes brez polprevodnikov in čipov ni ne zelenega prehoda, ne digitalnega prehoda, ne sodobnih diagnostičnih metod, ne varnosti in še marsičesa. Pomen uspešnega delovanja slovenskega ekosistema čipov in polprevodniških tehnologij je torej zelo velik.
Seveda pa ne gre le za povezovanje slovenskega raziskovalnega, akademskega in poslovnega okolja, ampak tudi za dvig konkurenčnosti, sodelovanje in uveljavljanje Slovenije na globalni ravni. Z vzpostavitvijo Kompetenčnega centra Čip.si je bil napravljen nov korak glede strateške zaveze, da bo Slovenija aktivno soustvarjala prihodnost polprevodniške tehnologije v Evropi.
Nov Kompetenčni center bo za gospodarski segment slovenskega ekosistema zagotovil prepotrebno podporo za mala, srednja, zagonska in ostala podjetja, da bi jim omogočil dostop do evropskih platform in drugih mednarodnih priložnosti, razvoj strokovnih kompetenc in prenos tehnologij v prakso. Zaradi vsega tega je zagon novega kompetenčnega središča za našo državo prav poseben mejnik.
»Področje razvoja čipov predstavlja pomembno gospodarsko panogo z velikimi multiplikativnimi učinki. Slovenija lahko na področju razvoja namenskih elektronskih čipov za nišne aplikacije, pa tudi na posameznih segmentih novih generacij čipov, kot so fotonski in kvantni čipi, vidno prispeva h globalnemu razvoju in se uvršča na evropski in svetovni trg polprevodniške industrije,« so še dodali v izjavi za javnost FE UL.
Pri zagonu KC Čip.si so poleg FE UL sodelovali še Fakulteta za računalništvo in informatiko UL, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan ter Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – Nanocenter Ljubljana, medtem ko delovanje centra financirata Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Skupno evropsko podjetje za čipe (Chips JU).
Komisija EU je svoj izbor 27 kompetenčnih centrov za čipe in polprevodnike v 24 državah članicah EU, med katerimi je bila tudi slovenska kandidatura, oznanila sredi meseca novembra lanskega leta 2024. Od te odločitve EU do dejanskega zagona slovenskega KC Čip.si je torej minilo manj kot 10 mesecev, kar precej prekaša običajno ‘hitrost’ podobnih procesov na ravni EU.