Jutri je 10. oktober – Svetovni dan brezdomcev. Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij, ob tem opozarja, da velik del mladih v Sloveniji sodi med potencialne brezdomce in sicer zaradi negotovih oblik dela ter negotovih najemnih razmer. Ob tem MSS tudi poudarja, da je država na področju stanovanjske problematike mladih zatajila.
Na slovenskih ulicah je vedno več podobnih prizorov, vse več mladih nima zagotovljene prihodnosti (foto: pixabay.com)
Ob Svetovnem dnevu brezdomcev, med katerimi so številni mladi, želijo na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) poudariti pomen stanovanjske politike za ustvarjanje ustreznih bivalnih razmer in blažitev posledic revščine in socialne izključenosti, ki so ji mladi izrazito izpostavljeni. Ne samo nezaposleni mladi, tudi mnogi zaposleni, ki za svoje delo ne prejemajo dostojnega plačila, živijo na robu revščine in so odvisni od staršev ali drugih podpornikov.
Med brezdomne v širšem smislu pa lahko štejemo tudi številne mlade, ki živijo v neurejenem najemnem razmerju ali v različnih oblikah začasne nastanitve; pa tudi tiste, ki živijo v razmerah, neprimernih za bivanje. V MSs pravijo, da v Sloveniji že leta ni jasne in razmeram primerne stanovanjske politike, mladim pa je pot do ustrezne ureditve njihovega bivanja še posebej otežena.
Mladi so podvrženi negotovim oblikam dela, prejemajo nizke plačila, niso kreditno sposobni, niso upravičeni do neprofitnega stanovanja (ali pa zaradi premalo razpoložljivih stanovanj ne uspejo na razpisu), bivajo v negotovih najemnih razmerjih pri zasebnih najemodajalcih, kjer plačujejo visoke najemnine itd. Bivalne razmere mladih pogosto stagnirajo ali pa se celo (npr. z izgubo službe) poslabšajo.
Nedostopnost stanovanj in nizki prihodki pa bistveno prispevajo k revščini, ki je ključni vzrok za pot v brezdomnost. Le-ta pa dolgoročno zaznamuje mlade, saj jim omeji zaposlitvene možnosti in možnosti izobraževanja, poslabša zdravje in skrči socialno mrežo. Prav zato je tudi bistveno prepoznavanje vzrokov in razmer, ki brezdomnost povzročajo in ki jih lahko preprečimo, saj je naknadno ukrepanje in saniranje posledic bistveno težje.
V letu 2015 smo po šestih letih vrzeli v RS dobili dokaj skromen Nacionalni stanovanjski program (NSP), v okviru katerega pa nekateri ključni cilji za leto 2016 (npr. ureditev najemnih razmerij) do danes niso bili uresničeni. Žal niti ne kaže, da bi v bližnji prihodnosti lahko prišlo do bo napredka.
Državni stanovanjski sklad je namreč za svoj zadnji odmeven projekt gradil in prodajal elitna stanovanja, svojih najemnih stanovanj pa ne oddaja po neprofitnih najemninah. O reševanju problematike ogromnega presežka prosilcev za neprofitna stanovanja ter reševanju potreb po bivalnih enotah, ki bi lahko prispevale tudi k znižanju brezdomnosti, pa tako ali tako niti ni govora.
Oktober je sicer posvečen tidi področju prostora (t.i. urbani oktober), ki se je pričel 2. oktobra s Svetovnim dnevom habitata. Ob tej priložnosti so letos Združeni narodi v žarišče postavili stanovanjsko politiko in dostopnost stanovanj.
Pristojno ministrstvo v RSpa se je odločilo to spregledati in so raje mesec prostora posvetili zelenim površinam, kot so gozdovi, travniki, parki ipd., ter ga obeležili z geslom »Zeleni prostor povezuje.« S takšnim odnosom do stanovanjske problematike zagotovo ne bo rezultatov pri odpravljanju brezdomstva in vzrokov zanj, so še zapisali pri MSS.