Skupni raziskovalni center Evropske komisije je pred kratkim izdal svojo novo izdajo ‘Atlasa migracij’. V tem dokumentu so nanizani najnovejši podatki o migracijah v letu 2025 po državah, celinah in regijah, s posebnim poudarkom na EU.
Eno od številnih begunskih taborišč v Afriki (foto: pxhere.com)
Po podatkih Skupnega raziskovalnega centra Komisije EU je bilo sredi leta 2024 mednarodnih migrantov po vsem svetu 304 milijone. Ta številka od leta 2000 vztrajno narašča in sicer več kot dvakrat hitreje (+75 %) kot narašča število svetovnega prebivalstva (+34 %). V zadnjih 20 letih se je svetovno število beguncev skoraj potrojilo. Sredi leta 2012 je bilo 15,3 milijona beguncev, sredi leta 2025 pa že preko 42,5 milijona.
Približno 18 % teh beguncev je v EU – 7,7 milijona, vključno s približno 4,4 milijona razseljenih iz Ukrajine. Okrog 22 % jih je razseljenih v Afriki (9,2 milijona), dvakrat toliko pa v Aziji (približno 15 milijonov). Število novih dovoljenj za prebivanje, ki so jih države članice EU izdale leta 2024, se je zmanjšalo na 3,5 milijona (s 3,8 milijona leta 2023), s čimer se je prekinila nenehna rast, ki jo je pred tem zaustavila le pandemija COVID-19.
Kar se tiče EU, se je leta 2024 se je skupno število prvih prošenj za azil zmanjšalo za 13 % – z več kot milijona leta 2023 na približno 913.000. Trend zmanjševanja se je nadaljeval tudi leta 2025, saj je seštevek prvih prošenj, vloženih v prvih osmih mesecih lanskega leta (približno 449.000) precej nižji kot v enakem obdobju leta 2024 (približno 613.000 prošenj). Tudi število prisilno razseljenih oseb pa se je v zadnjih 15 letih močno povečalo.
Po zapisanem v novem ‘Atlasu migracij 2025’, kjer se povzemajo podatki Združenih narodov, je konec leta 2024 mednarodno zaščito potrebovalo že več kot 51 milijonov ljudi. Ta dvig ni presenetljiv, saj se je v zadnjih letih povišalo tudi število oboroženih konfliktov po svetu. Sicer se razmere pri večjih razselitvah na svetovni ravni (v Mjanmaru, Kongu, Palestini, Siriji, Sudanu, Ukrajini in Venezueli) med seboj razlikujejo v več vidikih.
Vendar pa so stiske beguncev po vsem svetu podobne. Zato je ‘Atlas migracij’ pomemben za boljše razumevanje dinamike in okoliščin, ki sprožajo te selitve, kar naj bi vladam in raznim mednarodnim organizacijam pomagalo pri ozaveščenosti o razmerah, pri zgodnjem opozarjanju, predvidevanju posledic, pripravljenosti na krize in odzive nanje.