Pravkar so bili objavljeni uradni statistični podatki o finančnem dogajanju v agroživilskem sektorju EU v lanskem letu. Po teh makroekonomskih pokazateljih je bilo leto 2025 rekordno, izvoz in uvoz sta namreč dosegla novi zgodovinski najvišji vrednosti.

Simbolični kolaž prizorov evropskega agroživilstva (foto: FB EU Food & Farming)

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji je v uvodu poudaril, da je EU še vedno neto velika izvoznica v večini agroživilskih kategorij. Zato je lahko lani evropski agroživilski sektor prispeval kar 37 odstotkov skupnega trgovinskega presežka Evropske unije. Ta delež jasno kaže, kako velik pomen ima ta sektor za vso gospodarstvo EU, sploh lani, ko se je globalna trgovina znašla v težavah.

»Izvoz agroživilskih proizvodov se je leta 2025 povzpel na 238,4 milijarde evrov, kar je 1-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024 (+ 2,8 milijarde evrov). EU je ohranila svoj položaj največjega svetovnega izvoznika agroživilskih proizvodov. Izstopa tudi kot edini izvoznik med petimi največjimi izvozniki na svetu (EU, ZDA, Brazilija, Kitajska in Kanada), ki je v tem letu povečal skupno vrednost izvoza,« sporočajo s Komisije EU.

Dodali so še, da je Združeno kraljestvo je še vedno največji uvoznik agroživilskih proizvodov iz EU, izvoz v ZDA in na Kitajsko pa se je zmanjšal. Kar se tiče ZDA, je ta upad nastal predvsem zaradi uvedbe carinskih tarif ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V izvozni košarici EU so bili na čelu žita, mlečni izdelki in vino, izvoz agroživilskih proizvodov pa je lani predstavljal 9 % celotnega izvoza EU (2,6 bilijona evrov).

Po drugi strani pa se je tudi uvoz agroživilskih proizvodov v EU povečal in je lani dosegel rekordnih 188,6 milijarde evrov, kar je 9 % (+ 16,2 milijarde evrov) več kot v predlanskem letu 2024. Kava, čaj, kakav in začimbe so bile lani najbolj uvožene kategorije proizvodov v EU in so bile tudi osrednji vzrok za povečanje vrednosti uvoza v EU, saj so cene kakava in kave dosegle rekordne ravni, opazno pa so se zvišale tudi cene sadja in oreščkov.

Naraščajoče uvozne cene so se lani v povprečju zvišale za 10 %, uvoz agroživilskih proizvodov pa je predstavljal 7,5 % celotnega uvoza EU (2,5 bilijona evrov). Z Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji so pojasnili tudi to, da se je glede na lokacijo izvora uvoz iz podsaharske Afrike, Kanade, Vietnama in ZDA povečal, medtem ko se je uvoz iz Ukrajine zmanjšal.

»Leta 2025 je 61 % izvoza agroživilskih proizvodov EU in 57 % uvoza vključevalo partnerice sporazumov o prosti trgovini, kar kaže na bistveno naravo in vse večji pomen teh sporazumov. To poudarja pomen dveh desetletij širjenja sporazumov in hitrejše povprečne rasti trgovine s temi državami,« pa so glede delovanja prostotrgovinskih sporazumov še posebej poudarili s Komisije EU.