Europol je sodeloval v pomembni akciji proti latvijskim spletnim kriminalcem, ki so osumljeni omogočanja kaznivih dejanj proti tisočim žrtvam po vsej Evropi. Akcijo so policisti poimenovali ‘Simkartel’, stranke Latvijcev pa so skoraj zagotovo operirale tudi na slovenskem spletu, saj so njihovi poskusi prevar zelo podobni tistim, na katere že leta opozarjajo slovenske varnostne strukture.
Latvijci so bili pravcati operaterji za globalni spletni kriminal (foto: europol.europa.eu)
Operacija ‘Simkartel’ je doživela svoj višek 10. oktobra, ko so v Latviji aretirali 7 spletnih kriminalcev latvijske narodnosti in jim zasegli opremo, ki je bila uporabljena za kazniva dejanja po vsem svetu. Izvedenih je bilo 26 preiskav, zaseženih pa je bilo 5 strežnikov, 1200 naprav SIM box skupaj s 40.000 aktivnimi SIM karticami, več 100.000 ‘nadaljnjih’ SIM-kartic in 4 luksuzna vozila.
Poleg tega so organi pregona onemogočili spletni strani gogetsms.com in apisim.com, ki sta ponujali nezakonite storitve ter kriminalcem zamrznili 431.000 evrov na bančnih računih in 333.000 za ameriških dolarjev vrednosti v kripto valutah. Latvijski kriminalci so s pomočjo dovršene infrastrukture storilcem po vsem svetu omogočali uporabo storitev SIM-box za izvajanje širokega nabora kibernetskih kaznivih dejanj.
Spletna storitev, ki jo je ustvarila kriminalna mreža, je ponujala telefonske številke, registrirane na ljudi iz več kot 80 držav, za uporabo v kriminalnih dejavnostih. Uporabnikom je omogočila, da so ustvarili lažne račune za družbene medije in komunikacijske platforme, ki so bili nato uporabljeni v kibernetskih kaznivih dejanjih, hkrati pa so prikrili pravo identiteto in lokacijo storilcev.
Resnični obseg te mreže še sploh ni bil razkrit, znano pa je, da je bilo za potrebe kriminalcev ustvarjenih več kot 49 milijonov spletnih računov. V preiskavi je poleg delavcev Europola in Eurojusta sodelovalo tudi več policistov iz Avstrije, Estonije, Latvije in Finske, ki so se povezali v skupno preiskovalno skupino. Mednarodni spletni kriminalci, ki so uporabljali latvijsko ilegalno storitev, pa so se posvečali več različnim metodam, da so od žrtev izsilili denar.
Nekatere od teh prevarantskih tehnik so dobro znane tudi s slovenskega spleta. To so ‘phishing’ in njegova podvrsta ‘smishing’, goljufije na spletnih tržnicah, prevara otrok-starš z novo telefonsko številko, investicijska goljufija, lažne trgovine ter lažne spletne strani bank. Druga hujša kazniva dejanja, ki jih je omogočala ta kriminalna storitev, pa so bila izsiljevanje, tihotapljenje migrantov ter tudi distribucija gradiva o spolni zlorabi otrok.