Evropska komisija je pravkar predlagala pet novih obsežnih projektov, znanih kot ‘Evropski obrambni projekti skupnega interesa’. Cilj je ta, da bi državam EU pomagali okrepiti njihove obrambne zmogljivosti s skupnim razvojem ključnih vojaških sistemov, ki naj bi predvsem služili za obrambo pred Rusijo. Medtem ruske sile v Ukrajini še naprej napredujejo in osvajajo nova ozemlja. Tako evropske pravno-formalne procedure, kakor tudi rusko napredovanje – vse se odvija precej počasi.
Info-grafika za predlagane obrambne projekte (foto: defence-industry-space.ec.europa.eu)
Novi predlagani ‘Evropski obrambni projekti skupnega interesa’ (EDPCI) se osredotočajo na 5 prednostnih področij – brezpilotni letalniki in sistemi za boj proti brezpilotnim letalnikom, pomorska in morska obramba, vesolje, zračna in raketna obramba ter krepitev varnosti vzdolž vzhodnega boka EU. V okviru 1,5 milijarde evrov vrednega programa ‘Evropske obrambne industrije (EDIP) je Komisija EU za podporo EDPCI namenila 325 milijonov evrov.
S Komisije EU so še pojasnili, da v povprečju pri vsakem predlaganem projektu sodeluje 18 držav članic, Ukrajina (ki podobno kot npr. Norveška ni članica EU) pa sodeluje kar v štirih od petih projektov. Tudi Komisija EU bo aktivna v EDPCI – zagotavljala bo finančno podporo, podpirala države članice pri usklajevanju njihovega izvajanja in spremljala napredek glede na dogovorjene mejnike, da bi prišlo do pravočasne izvedbe projektov EDPCI.
»Novi projekti zagotavljajo okvir za sodelovanje držav EU pri večjih obrambnih pobudah, ki so prevelike ali preveč zapletene, da bi jih posamezne države lahko razvile same. S podporo dolgoročnemu sodelovanju si prizadevajo okrepiti evropsko obrambno industrijo in izboljšati sposobnost EU za odzivanje na skupne varnostne izzive v skladu s prednostnimi nalogami Nata na področju zmogljivosti,« so poudarili s Komisije EU.
Vendar pa bo glede zagona in realizacije teh skupnih evropskih obrambnih projektov veliko odvisno od hitrosti naslednje faze dogovarjanja. Sedaj bo namreč o predlogih in o formalni vzpostavitvi EDPCI razpravljal še Svet EU (države članice EU). Šele, ko bo Svet EU sprejel seznam opredeljenih EDPCI, bodo te postale upravičene do financiranja EU (prek Evropskega programa obrambne industrije EDIP).
»Moramo se premikati hitreje, skupaj proizvajati več in vlagati v našo varnost, in prav to počnemo. Podpiramo tudi Ukrajino. EDPCIS nam bo pomagal učinkoviteje izvajati, okrepiti našo industrijsko bazo in pokazati, da je Evropa pripravljena svoje besede podkrepiti z dejanji,« je ob tem izjavila izvršna podpredsednica za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo pri Komisiji EU Henna Virkkunen. Tudi zanjo je torej počasnost evropskih procedur ena večjih težav.
Podobno težavo pa imajo tudi ruske vojaške sile, ki sicer pravkar stopnjujejo svojo ofenzivo na Ukrajino, a napredujejo zelo počasi. Mesta Kupjansk, Liman in Kostiantinovka so že osvojili, ali pa so tik pred tem, regija Lugansk je v zadnjih dneh prvič od začetka spopadov prešla povsem v ruske roke, Rusi pa osvajajo nova ozemlja tudi v regijah Doneck, Dnipropetrovsk, Sumi in Harkov ter na vzhodu regije Zaporožje.
Ukrajinci medtem Ruse potiskajo nazaj na zahodu zaporoške regije, tudi drugje pa je zaradi intenzivnega odpora ukrajinske vojske napredek Rusov močno otežen. Ta spopad je že zdavnaj postal dolgotrajna vojna izčrpavanja in če se razmerje moči na frontah ne bo nenadoma bistveno spremenilo (morda prav po zaslugi katerega od predlaganih projektov Komisije EU) se bo vse vleklo še vrsto let.
Medtem bodo Ukrajinci postopno izgubili večji del svojih vojakov, Rusi pa bodo za dosego vseh svojih ciljev (zasedba regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje ter vzpostavitev zaščitne zone v preostalih stičnih regijah Sumik, Harkov, Černigov) potrebovali še nekaj let, zato bo predvidoma vojaških žrtev na njihovi strani še precej več kot na ukrajinski. Nazadnje bo najbrž zmagal tisti, ki ne bo tako počasen kot njegov nasprotnik.