V slovenskih nogometnih krogih še vedno močno odmeva odločitev, da se dolgoletnem selektorju članske nogometne reprezentance Matjažu Keku ne podaljša pogodba. Katastrofalna predstava proti Kosovu je bila kaplja čez rob, čeprav so se najbrž težave začele že na zadnjem Evropskem prvenstvu. Včeraj pa so se takoj pričela ugibanja, kdo vse je med kandidati za novega selektorja.
Matjaž Kek je vrsto let zelo uspešno vodil slovensko izbrano vrsto (foto: nzs.si)
Matjaž Kek od včeraj ni več selektor članske nogometne reprezentance Slovenije, kar ni prav veliko presenečenje. Po izjemni uvrstitvi na Evropsko prvenstvo 2024, odličnih predstavah v Nemčiji in preboju v osmino finala se je sicer zdelo, da bi uvrstitve na največja tekmovanja lahko postale stalnica, a se to v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu ni zgodilo. Po uspehu na EP sta zavzetost in borbenost ekipe upadli, kot da bi bili igralci zasičeni, ne pa lačni novih zmag.
Sicer pa smo že na Euru 2024 na 4 tekmah vsakič igrali neodločeno in pri tem zabili 2 gola – strelca sta bila Karničnik in Janža. V pravkar končanih kvalifikacijah za prihodnje Svetovno prvenstvo pa smo na 6 tekmah zabili 3 gole – Lovrič in Vipotnik doma proti Švedski ter Elšnik v gosteh pri Švedih. Od teh 5 golov je torej le enega dosegel napadalec. Ne glede na trenutno zasedbo prve enajsterice pa je bilo že dolgo jasno jasno, da naši napadalci dobijo premalo uporabnih žog.
Če napadalci med tekmo dobijo premalo žog, to pomeni, da si jih igralci zvezne vrste premalo priborijo, ali pa jih preveč zapravijo. In prav sredina igrišča je bila zadnja leta najbrž največji problem slovenske reprezentance. Slovenija je igrala po sistemu 4-4-2, velika večina ostalih reprezentanc pa ne, zato so običajno vedno imele igralca več na sredini zelenice (npr. danes najbrž najbolj uporabljen sistem 4-2-3-1).
Namesto prestreženih žog in slovenskih protinapadov na nepostavljeno obrambo nasprotnikov je bila naša obramba tista, ki je bila nenehno pod pritiskom. In če je Slovenija prva prejela gol, se je potem težko pobrala, saj je bila v napadalnem delu igre proti zgoščenim postavitvam drugih moštev vseskozi precej jalova. To se je lepo videlo na predzadnji tekmi proti Kosovu, ko je bila Slovenija res nebogljena.
Taktična postavitev 4-4-2 je učinkovita, ko je ekipa dobro uigrana, povsem fizično pripravljena in osredotočena na dosego želenega rezultata. To pa se v slovenski reprezentanci redko dogaja, saj so poškodbe in padci forme posameznih nogometaševe zaradi neigranja v svojih klubih reden pojav. Po katastrofalnem porazu proti Kosovu na Stožicah so se tako v javnosti pojavili dvomi glede sestave začetne enajsterice, pristopa, igre…
Vendar je potrebno v bran Matjažu Keku dodati, da na tem srečanju nekateri reprezentanti zagotovo niso dali 100-odstotno vse od sebe, pa čeprav je šlo za najbolj pomembno tekmo leta. Sicer zelo uspešna Kekova era se je tako iztekla z grenkim priokusom. “Ob tej priložnosti se Matjažu Keku iskreno zahvaljujemo za opravljeno delo in dosežke, ki bodo za vedno zapisani v zgodovino slovenske reprezentance,” so zapisali z Nogometne zveze Slovenije (NZS).
Dodali so, da bo naslednji zbor reprezentance šele 23. marca 2026. Do tedaj je časa za imenovanje novega selektorja ogromno, veliko vprašanje pa je, kdo bo na koncu sedel na slovensko klop. V mlajših reprezentančnih selekcijah NZS ima na primer selektor U-21 Andrej Razdrh za prevzem članov najbrž še premalo izkušenj, podobno pa bi lahko dejali tudi za selektorja izbrane vrste U-19 Miša Brečka.
Od izkušenih slovenskih trenerjev v tujini velja omeniti predvsem Darka Milaniča, Simona Rožmana, Dušana Kosiča in Anteja Šimundžo. Ker pa so slovenski ljubitelji nogometa navdušeni nad kakovostjo evropskih predstav NK Celje, se bo med imeni kandidatov za selektorja zagotovo hitro pojavil Albert Rieira, ki bi bil prvi tujec na slovenski reprezentančni klopi.
Ne glede na končno odločitev pa bi morali na NZS na vsak način dobiti nekoga s karizmo in z izkušnjami z največjih nogometnih tekmovanj.