Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarne operacije (ECHO) je v Bruslju soorganiziral ministrsko okroglo mizo o humanitarnih krizah v regijah Sahela in Čadskega jezera. Trenutno so poleg klimatskih sprememb največji problemi v tem delu Afrike terorizem islamističnih skrajnežev, lokalni plemenski konflikti in državljanska vojna v Sudanu. Vse to bi lahko prineslo nove množične valove migrantov proti Evropi.
Vojska Nigra v akciji proti islamističnim skrajnežem (foto: FB Niger Army)
Z Generalnega direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarne operacije (ECHO) pri Komisiji EU so spomnili, da je EU od začetka leta 2025 do danes mobilizirala že več kot 541,6 milijona evrov za humanitarno, razvojno in mirovno pomoč. Ta denar je šel za odziv na velikanske potrebe beguncev in migrantov, njihovih gostiteljskih skupnosti ter prebivalstva, ki so ga direktno prizadele različne krize v državah podsaharske Afrike.
Vendar se težki časi za prebivalstva Malija, Nigerja, Mauretanije, Burkine Faso, Čada, Nigerja, Nigerje in Kameruna še zdaleč niso končali. Zato je Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarne operacije v Bruslju soorganiziral ministrsko okroglo mizo o humanitarnih krizah v tem delu Afrike, ki sega od Rdečega morja na vzhodu in vse do Atlantskega oceana na zahodu.
Med ostalimi soorganizatorji so bili tudi komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib, danski minister za zunanje zadeve Lars Lokke Rasmussen in komisarka Afriške unije (AU) za zdravje, humanitarne zadeve in socialni razvoj Amma Twum-Amoah. Trenutno so poleg klimatskih sprememb največji problemi v tem delu Afrike zaradi prisotnosti mnogih frakcij islamističnih skrajnežev, lokalnih napetosti in državljanske vojne v Sudanu.
Vse to nasilje bi ob dodatnem poslabšanju klimatskih razmer lahko prineslo nove množične valove migrantov iz Severne Afrike proti Evropi. »V regijah Sahela in Čadskega jezera se ljudje soočajo z negotovostjo, konflikti, ponavljajočim se nasiljem in podnebnimi pretresi, ki družine silijo zapustiti svoje domove in povzročajo nujne humanitarne potrebe.
Spreminjajoči se vzorci financiranja tvegajo, zaradi česar te skupnosti ostajajo nepodprte, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vztrajna negotovost in krčenje humanitarnega prostora pa ovirajo prizadevanja za pomoč in razvoj. Te krize moramo v celoti predstaviti,« je izjavila Komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib, ki pa se vzrokov za vse te krize ni dotaknila. In dokler obstajajo ti vzroki, se tudi krize ne bodo končale…