Med griči istrskega podeželja se nahaja cerkev sv. Trojice, ki je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Njena posebnost so gotske freske, ki pokrivajo skoraj vsak kotiček notranjega prostora…
Foto: enter-point.com/listing/cerkev-sv-trojice-hrastovlje/
Obzidje pa velja za enega najbolje ohranjenih primerov tovrstne obrambne arhitekture v Sloveniji. Hrastovlje cerkev Mrtvaški ples zaradi svoje posebnosti in unikatne umestitve v istrski prostor navduši vsakega obiskovalca.
Cerkev sv. Trojice je romanska triladijska cerkev z banjastimi oboki. Posebno prepoznavno posebnost pa ji daje Mrtvaški ples.
Na južni steni se razteza približno sedem metrov dolga freska. Deluje preprosta, figura za figuro. Naslikan je sprevod enajstih parov proti odprtem grobu. Avtor freske je slikar Janez iz Kastva, slikar iz Istre, ki je deloval v poznem srednjem veku in je s sodelavci leta 1490 poslikal celotno notranjost cerkve. S freskami je zapolnil skoraj vsak kotiček cerkve, stene, stebre in arkade. Avtor je svoje avtorstvo freske zabeležil z dolgim napisom na severni steni, ki je zapisan v glagolici in latinici.
Sprevod, v katerem ima vsak svoje mesto
Čeprav je celotna notranjost poslikana, je Hrastovlje cerkev Mrtvaški ples najbolj prepoznaven. Na freski se pomika enajst parov. Vsakič po en človek in en okostnjak. Skupaj hodijo proti odprtemu grobu. Med njimi so otrok, berač, trgovec, plemič, kralj, papež in ostali. Vsak predstavlja določen družbeni sloj, starost, položaj in način življenja. In vsakega okostnjak spremlja proti pravkar skopanem grobu.
Pred koščeno spremljevalko so vsi enaki. Vsi stopajo z njo proti istemu cilju. Predvideva se, da je freska nastala pod vtisom srednjeveških epidemij kuge. Poleg freske lahko najdemo daljši zapis v glagolici, ki obeležuje postavitev novega rdeče obarvanega tlaka v letu 1518. Če si obiskovalec podrobneje ogleda fresko najde tudi daljši zapis v glagolici, ki poroča o postavitvi novega rdeče obarvanega tlaka v letu 1518.
Foto: enter-point.com/listing/cerkev-sv-trojice-hrastovlje/
Ozadje Mrtvaškega plesa
Motiv mrtvaškega plesa se pojavlja tudi drugod po Evropi. Nastajal je v času epidemij kuge, ki so močno zaznamovale takratno življenje. V Hrastovljah je ohranjen v izjemni obliki. Notranjost cerkve je bila odkrita in restavrirana leta 1951 pod vodstvom domačina, Jožeta Pohlena.
Sporočilo freske ne potrebuje brez dodatnih besed. Vsi so namenjeni v isto smer, ne glede na bogastvo, starost ali družbeni sloj. Smrt ne izbira in konec je za vse enak. Ta ideja je bila v srednjem veku zelo prisotna.
Cerkev, ki je bila zgrajena na živi skali
Cerkev v Hrastovljah je bila zgrajena na živi skali in zato nima globokih temeljev. Večinoma je zidana iz kamna in nikoli ni bila v celoti ometana. Krita je z debelimi lomljenimi kamnitimi ploščami, ki veljajo za prastreho mnogih mediteranskih dežel. Ker cerkev nima veliko oken, je v cerkvi precej temačno. Še dodatno je notranjost cerkve zatemnilo protiturško taborsko obzidje, ki so ga zgradili v 16. stoletju. Cerkev ima zvonik pozidan na zahodni strani in dva zvonova.
Taborsko obzidje je visoko 8 metrov in zgrajeno iz lomljenega apnenca. Kljub temu, da se ne pozna točnega časa gradnje, se predvideva, da je bilo nekje ob koncu 15. stoletja. Njegov prvotni namen je bila obramba v času turških vpadov.
Foto: enter-point.com/listing/cerkev-sv-trojice-hrastovlje/
Hrastovlje ponujajo še veliko več
Hrastovlje cerkev Mrtvaški ples je običajno razlog za obisk istrske vasi, a okolica ponuja še veliko več. Okolica cerkve, kamnite hiše, vinogradi in poti proti Kraškemu robu za razglede in pohodništvo. Razgledi iz bližnjega griča, spomenik Šavrinke in kolesarske poti. Istrsko podeželje je odlična ideja za miren izlet v naravo.
Presenečeni boste, koliko skritih kotičkov v slovenski Istri čaka, da jih odkrijete.
Naročnik oglasa je Župnija Predloka