Na seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila za generalno direktorico s štiriletnim mandatom imenovana Sonja Šmuc. Člani UO so se na seji zavzeli za bistveno hitrejši zagon in realizacijo ključnih infrastrukturnih projektov ter podprli vladni projekt izgradnje drugega tira. Podpisan je bil tudi dogovor o sodelovanju med MGRT, SPIRIT in GZS na področju spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Poslopje Gospodarske zbornice Slovenije (vir slike:GZS.si)

Na seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije je bila za generalno direktorico GZS s štiriletnim mandatom (ki se začne šele z 10. oktobrom 2017) imenovana mag. Sonja Šmuc. Ta je v svojem predstavitvenem nastopu dejala, da gospodarstvo ni samo sebi namen, ampak je temelj, da v državi kvalitetno in uspešno živimo vsi. Birokracija, prenormiranost imajo svojo ceno in se poznajo na konkurenčnosti. Vprašala se je, zakaj ne bi do 2025 imeli skupen cilj, pakt vseh deležnikov, da je potrebno za 30 do 45 % dvigniti dodano vrednost na zaposlenega?

Na strani sindikatov pričakuje razvojno držo. Z njimi se lahko pogovarjajo o zdravstveni reformi, o generaciji 55+. Z državo pa bodo ključne točke davčni sistem, trg dela in prostorska zakonodaja. Omenila je še višje šolstvo in izpostavila vprašanje vajeništva, poleg tega pa mora po njenem mnenju GZS postati to, kar pred njo piše – dom gospodarstva. Mora biti osrednja točka gospodarstva, h kateri se stekajo iniciative. Prepoznati mora torej tudi dobre stvari v okolju. S sodelovanjem se bo dvigoval ugled, vpliv in hitrost krovne organizacije.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je prepričan, da bo Sonja Šmuc zmogla upravičiti vsa pričakovanja, da organizacijo zapeljemo k večji učinkovitosti. Njen uspeh je odvisen tudi od podpore vseh v zbornici in podjetjih. Sonja Šmuc se je po potrditvi odzvala z besedami, da je zaupanje obojestransko. Računa, da bodo koraki veliki, pomembni, vmes bo tudi kak skok.

Na seji je bil podpisan tudi dogovor o sodelovanju med MGRT, SPIRIT in GZS na področju spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva. S tem dogovorom, kot pravi Boštjan Gorjup, bomo uspeli našo internacionalizacijo zapeljati v smeri še večje učinkovitosti.Predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je poleg tega na seiji izpostavil, da čakajo na tri glavne infrastrukturne projekte – energetski sektor, 3. razvojna os ter izgradnja železniške infrastrukture.

V zadnjem obdobju so se vključili v podporo 2. tiru s konceptom, ki ga je predstavilo ministrstvo, je dejal. Po besedah Damirja Topolke iz MzI je projekt pripravljen po standardih 21. stoletja. Izrazil je prepričanje, da bo trasa v uporabi tudi v 22. stoletju. Pomembno je, da take projekte izvajamo po tržnem modelu financiranja in omogočimo obnove in zgradnje druge infrastrukture.

Gorjup je izpostavil, da moramo lego Slovenije izkoristiti, če že imamo status tranzitne države. Predlagal je oblikovanje ekipe, ki bo pregledala, kaj je mogoče narediti za slovenske prevoznike, da ne bi plačevali več kot doslej. V razpravi je dr. Cvetka Tinauer povedala, da so na upravnem odboru SŠGZ obravnavali projekt drugega tira, ki so ga podprli, vendar »z vejico na koncu, k ji sledi del stavka, da pričakujejo od Vlade enako silovito zavzetost tudi pri izgradnji 3. razvojne osi.«

Tudi GZDBK, kot pravi Tomaž Kordiš, podpira infrastrukturne projekte in izgradnjo 3. razvojne osi, ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj regije. Upravni odbor GZS je podprl vladni projekt izgradnje drugega tira, obenem pa od zdajšnje in naslednjih vlad pričakuje transparentno, kakovostno in racionalno izvedbo.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na seji spregovoril o infrastrukturi kot priložnosti in oviri za gospodarski razvoj. V zaključni fazi je zakon o spodbujanju investicij, ki naj bi šel na vlado v začetku oktobra. Zahvalil se je podpori GZS pri projektu Magne. Glede sprostitve dostopa hrvaških delavcev do slovenskega trga dela je poudaril, da je proti podaljšanju omejitev.

Spregovoril je tudi o javnem razpisu za spodbude za RRI in povabil gospodarstvenike, da izkoristijo to priložnost in se na razpis prijavijo. Na področju stroškov delovne sile in davčne reforme je bil narejen prvi korak, s čimer je zadovoljen, pri tem pa je izrazil upanje, da bo do konca mandata narejeno še kaj.

Samo Hribar Milič je predlagal, da MGRT skupaj s strokovnjaki iz gospodarstva čim hitreje izpelje analizo vseh ovir, ki so se pri Magni pojavili – da novim investicijam ne bo treba iti prek istih zapletov, kot smo jim bili priča pri Magni. “Želimo dobro, transparentno in preprosto zakonodajo”, je bil jasen. Upravni odbor GZS je na tej osnovi ministru podal pobudo, da Vladi RS predlaga medresorski pregled ovir in akcijski načrt za njihovo rešitev, s ciljem bistveno hitrejšega zagona in realizacije ključnih infrastrukturnih projektov v državi.