Les je naraven, topel material, ki ponuja prijeten ambient ter omogoča hitro gradnjo, predvsem pa veliko prilagodljivost različnim arhitekturnim zahtevam in željam uporabnikov. Slovenija je znana kot zelena država, ki premore veliko gozdov, zato ima pestro zgodovino lesno-predelovalne industrije, po drugi strani pa je tudi priznana turistična destinacija. Zato so v Ljubljani pripravii posvet, kako tržno povezati les in slovenski turizem. 

Z lesom prenovljena alpska restavracija Schmiedhof Alm v avstrijskem Zell am See na 2000 m nadmorske višine (foto: Zooey Braun)

Ljubljana je gostila Gospodarsko arhitekturni forum (GAF), na katerem so 120 udeležencem mednarodno uveljavljeni arhitekti iz tujine na primerih dobre prakse prikazali, kako je s premišljenim načrtovanjem uporabe lesa pri gradnji turističnih objektov in opremi interierjev moč dvigniti vrednost in konkurenčnost turistične ponudbe. Javna agencija SPIRIT Slovenija je GAF z naslovom ‘Les za kreativni turizem’ organizirala skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (Direktorat za lesarstvo) ter v sodelovanju z Zavodom Big, Društvom lesarjev Slovenije in drugimi partnerji.

Namen dogodka je bil zagotavljanje podpore slovenskim lesarskim podjetjem pri vzpostavljanju neposrednih stikov s potencialnimi tujimi kupci in arhitekti ter s tem spodbuditi prodor slovenskih lesarskih podjetij na tuje trge. Obenem pa je bil cilj foruma GAF tudi seznanitev stroke z aktualnimi prodajnimi, arhitekturnimi in oblikovalskimi trendi, koncepti in idejami na področju razvoja lesene gradnje in razvoja lesenih izdelkov na vseh področjih, predvsem pa v turizmu.  

S svojo raznoliko neokrnjeno zeleno krajino in bogato kulturno dediščino ima Slovenija velik turistični potencial, vendar pa razvoj turističnih produktov z visoko dodano vrednostjo zahteva multidisciplinarno vključevanje kreativnih industrij. Ključno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti turističnih destinacij bi v tem kontekstu lahko igrala gradnja lesenih turističnih objektov.

Les je namreč naraven, topel material, ki ponuja bogat in prijeten ambient ter omogoča hitro gradnjo, predvsem pa veliko prilagodljivost različnim arhitekturnim zahtevam in željam uporabnikov. Je lahek, konstruktiven in hkrati izolativen material, ki ga v stavbi lahko najdemo v različnih oblikah – ne samo kot konstrukcijo, temveč tudi kot oblogo zunanjih in notranjih prostorov ter kot notranjo opremo.

Poleg tega je tudi obnovljiv gradbeni material, ki ga je mogoče reciklirati, ne nazadnje pa je lesena gradnja tudi energijsko varčna. Predstavljeni so bili projekti tujih avtorjev, ki poleg rabe lesa upoštevajo trajnostni razvoj in predstavljajo vrhunske oblikovalske ter arhitekturne rešitve. 

»Pri svojem delu se osredotočamo na urbanizem, krajinsko arhitekturo ter notranje in arhitekturno oblikovanje. Prisegamo na uporabo lokalnih in trajnostnih materialov, zato smo uporabili bukov les iz znamenitega antičnega gozda Cansiglio, ki se nahaja v bližini. Lokalni bukov les je bil uporabljen kot material za oblaganje in prevladuje tako v notranjosti kot pri zunanjosti stavbe. Uporaba teh endemičnih, trajnostno pridelanih vrst spodbuja naravne proizvode in pomaga varovati biotsko raznovrstnost regije,” je povedala  Michela De Poli iz arhitekturnega biroja MADE associati iz italijanskega Trevisa, ki je predstavila projekt prenove vinske kleti z dolgoletno tradicijo Pizzolato iz Villorbe pri Trevisu. Projekt se ujema s strukturirano pokrajino z geometrijskimi trtami in podeželskimi potmi, v katerih ima lastnikov dom osrednje mesto.

Švedski arhitekt Staffan Michelson je v osrčju gozdov gore Åsberget na severu Švedske sprojektiral Bergaliv Landscape hotel, čudovito mesto za pobeg. Dualizem lokacije je s svojo umeščenostjo v neokrnjeno naravo v kombinaciji z izjemnim razgledom določil pravila za gradnjo majhne hiše in se izraža v dveh kontrastnih prostorih, ki zagotavljata zatočišče za obiskovalce: »Objekt je preprost, enostaven in se je zlil z naravo, obenem pa poudarja naravno lepoto. Tudi notranjost je minimalistična, obenem topla in udobna, predvsem pa svetla in funkcionalna, vsi uporabljeni materiali so iz lokalnega okolja.« Po njegovem mnenju danes ljudje iščejo takšne namestitve, v katerih bi ponovno začutili mir in stik z naravo ter s samim seboj, in to jim poskušajo zagotoviti.

Janne Teräsvirta iz arhitekturnega biroja EETJ iz Helsinkov je predstavila, kako lahko z izboljšanjem kreativnega procesa ustvarimo tudi boljše življenjsko okolje. V njihovem biroju v oblikovanje vključujejo ljudi in naravo, ki so gonilna sila lepote njihovih projektov. Pokazala je stalno leseno instalacijo Y v Seurasaari muzeju na prostem v Helsinkih. “Želeli smo narediti objekt, ki bi bil ekspresiven, dinamičen in obenem preprost ter enostaven za gradnjo, tako smo prišli do strukture, ki je bila kot lego sestavljanka. Y je prava kombinacija časa in provokativne uporabe lesa v muzejskem okolju. Projekt je spodbudil čezmejno sodelovanje med arhitekti in tesarji ter uspešno kombinacijo tradicionalnih delovnih metod finega tesarstva z digitalnim oblikovanjem in proizvodnjo.«

Avstrijski arhitekt Andreas Dirnberger iz biroja ARSP Architekten prisega na napredno arhitekturo in trajnostni urbanistični razvoj. V biroju ustvarjajo zgradbe za življenje, delo, izobraževanje, industrijo, turizem in znanost. Dirnberger je predstavil njihov sodobni pristop k turistični arhitekturi kot dodani vrednosti na primeru prenove alpske restavracije Schmiedhof Alm v avstrijskem Zell am See na 2000 metrih nadmorske višine. »Pri prenovi smo želeli upoštevati lokalno arhitekturo in vključiti tako pridih preteklosti kot tudi koncept prihodnosti. Arhitektura je bila sestavni del novega, inovativnega gastronomskega koncepta. Končni rezultat predstavlja precejšnji kontrast z objekti množične proizvodnje, ki jih pogosto najdemo v smučarskih središčih.«

Arhitekta Kata Marunica in Nenad Ravnić iz hrvaškega biroja NFO sta predstavila rekonstrukcijo glavnih objektov kampa Mon Perin v Istri, in sicer recepcije, restavracije in stranišča. »Ker je celotno območje zaščiteno kot dragoceno naravno okolje in tudi kot arheološko najdišče, smo bili soočeni s precejšnjimi omejitvami – rekonstrukcija je sicer bila možna, a le znotraj obstoječih prostorskih parametrov. Tako smo denimo pri obnovi restavracije ohranili osnovno strukturo, toda s popolno spremembo tako notranjosti kot tudi fasade.«

Nagrajena glamping hiška biroja Lushna, namenjana gostom festivalov (foto: glamping-lushna.com)

Avtorja sta prejela nagrado Zagrebškega društva arhitektov ARTUR za najboljšo izvedbo turističnega projekta v letu 2016. Španski arhitekt Ignacio Lopez Sola iz biroja Lushna, ki deluje tako v Sloveniji kot v svoji rodni deželi, je predstavil linijo edinstvenih lesenih turističnih objektov – glamping hišk. “V zadnjih letih je v počitniških navadah ljudi vse bolj opaziti premik k vrednotam ekološkega, naravnega in trajnostnega bivanja, na kar prisegamo tudi v našem podjetju. Sami smo tradicionalno obdelavo lesa združili z modernim dizajnom in vidiki glampinga, tipe hišk pa prilagodili različnim okoljem in potrebam, prav vse pa so izdelane iz naravi prijaznih materialov.” Trenutno se ukvarjajo s tako imenovanim festivalskim glampingom, izdelavo večje količine glamping hišk, ki jih postavljajo na različnih festivalih.