Skupni evropski policijski organ Europol poziva k skupnemu ukrepanju držav članic in organov EU proti kriminalcem, ki svoje poskuse goljufij izvajajo prek lažnih telefonskih številk. Ponarejanje identitete klicatelja vse bolj uporabljajo tudi organizirane kriminalne mreže, ki izkoriščajo pravne luknje in običajno delujejo v več državah oz. jurisdikcijah.
Le kdo še ni dobil klica ali sporočila s kakšne čudne telefonske številke (foto: pxhere.com)
Ponarejanje identitete telefonske številke klicatelja je vse pogostejše orodje, ki se uporablja za spletne goljufije in prevare s socialnim inženiringom. Dogaja se, ko kriminalci ponaredijo podatke, prikazane na ekranih telefona, in tako a potencialne žrtve ustvarijo vtis, da so številke prave oz. legitimne. Z Europola pravijo, da ta praksa povzroča ogromno finančno in družbeno škodo – vsako leto naj bi kriminalci na globalni ravni zaslužili 850 milijonov evrov.
»Telefonski klici in besedilna sporočila ostajajo glavna vstopna točka za te prevare, ki predstavljajo približno 64 % prijavljenih primerov. S skrivanjem svoje prave identitete in lokacije kriminalci žrtve z zavajanjem prepričajo, da razkrijejo osebne podatke, prenesejo sredstva ali odobrijo dostop do naprav in računov, zaradi česar je organom pregona izjemno težko, da jih izsledijo in preganjajo,« razkrivajo z Europola.
Ponarejanje identitete klicatelja vse pogosteje izkoriščajo organizirane kriminalne mreže, ki delujejo v več državah, oziroma v različnih jurisdikcijah. Goljufi se izdajajo za banke, vladne agencije ali celo družinske člane, da bi si pridobili zaupanje žrtve. Nekateri to uporabljajo za tako imenovane incidente swattinga, pri čemer z naslova žrtve opravljajo lažne klice v sili in sprožajo obsežne odzive v sili.
Europol posebej opozarja, da zadnje policijske preiskave kažejo na nastanek pravcatega poslovnega modela ‘ponarejanja kot storitve’, kateri ponuja že pripravljena orodja. S pomočjo teh orodij se nato kriminalci lažno, a uspešno predstavljajo kot zaupanja vredne institucije, kot so organi pregona (policija, Europol, sodišča), finančne institucije (banke, zavarovalnice, trgovci s kripto valutami), poštni uradi ali znana globalna podjetja za dostavo.
Ta kriminalna omrežja izkoriščajo nacionalne in mednarodne pravne vrzeli, da se izognejo policijskemu pregonu. Raziskava Europola, izvedena v 23 državah, je razkrila znatne težave pri izvajanju ukrepov proti ponarejanju identitete klicatelja. To pomeni, da približno 400 milijonov ljudi od skupnih 450 milijonov prebivalcev držav članic EU še vedno dovzetno za tovrstne napade.
Zato Europol predlaga, da se najprej uskladijo tehnični standardi, kot so uvedba mehanizmov za sledenje lažnim klicem na ravni EU, preverjanje legitimnih identifikacij klicatelja in blokiranje zavajajočega prometa. Drugi predlog govori o okrepljenem čezmejnem sodelovanju med organi pregona, regulatorji in telekomunikacijskimi družbami za učinkovito izmenjavo obveščevalnih podatkov in dokazov.
Zadnji predlog pa je namenjen uskladitvi oz. konvergenci državnih in evropskih predpisov, da se omogoči zakonito sledenje, pojasnitev legitimne uporabe maskiranja identifikacije klicatelja in spodbujanje preizkušenih orodij za boj proti goljufijam.