Skupni policijski organ Europol je izdal sveže poročilo z oceno nevarnosti za področje najbolj nevarnega organiziranega kriminala v EU. Dokument, ki so ga naslovili EU-SOCTA 2025, razkriva, kako se spreminja sodobni kriminal, oziroma kako kriminalne mreže danes ažurirajo svoje taktike, orodja in strukture.
Naslovnica novega dokumenta EU-SOCTA 2025 (foto: FB Europol)
Europolov poročilo EU-SOCTA 2025 ponuja temeljito analizo groženj, ki jih za notranjo varnost EU predstavljajo najbolj nevarne kriminalne organizacije. Poročilo temelji na obveščevalnih podatkih držav članic EU in mednarodnih partnerjev, ne analizira le današnjega stanja organiziranega kriminala, ampak predvideva prihodnje grožnje. Tako se omogoča pravočasne reakcije organov kazenskega pregona in oblikovalcev politik v EU.
Skupna želja je, da organi oblasti obdržijo korak z nenehno razvijajočim se organiziranim kriminalom. Poročilo pa izpostavlja 7 ključnih področij, kjer kriminalne mreže postajajo vse bolj učinkovite in nevarne. Prvo področje so kibernetski napadi (večinoma izsiljevalska programska oprema, vendar tudi vse pogosteje napadi, usmerjeni na kritično infrastrukturo, vlade, podjetja in posameznike – pogosto s cilji, povezanimi z državo).
Drugo so sheme spletnih goljufij (vedno bolj jih poganja socialni inženiring, slednjega pa umetna inteligenca – UI ter dostop do ogromnih količin podatkov, vključno z ukradenimi osebnimi podatki), tretje področje je spletno spolno izkoriščanje otrok (tudi z generativno UI, ki proizvaja gradivo o spolni zlorabi otrok in olajša spletno navezovanje stikov), četrto pa nehumano tihotapljenje migrantov prek kriminalnih mrež.
Ostala tri področja so mednarodna trgovina z drogami, trgovina s strelnim orožjem ter kriminal v zvezi z odpadki. Pri tem velja posebej omeniti novačenje mladoletnih storilcev (lažje jih je prepričati, kazni zanje pa so nižje) in dejstvo, da se kriminal vse bolj seli na splet, pri tem pa uporablja tudi UI – od spletnega novačenja mladostnikov, šifriranih komunikacij in posebnih plačilnih sistemov, pa vse do avtomatizacije.
»Skoraj vse oblike resnega in organiziranega kriminala imajo digitalni odtis, bodisi kot orodje, tarča ali pomočnik. Od kibernetskih goljufij in izsiljevalske programske opreme do trgovine z mamili in pranja denarja je internet postal glavno prizorišče organiziranega kriminala. Kriminalna omrežja vedno bolj izkoriščajo digitalno infrastrukturo, da svoje dejavnosti prikrijejo pred organi pregona,« pravijo na Europolu.
Omenili so še trgovanje in okoriščanje kriminalcev z ukradenimi digitalnimi podatki, pranje denarja, korupcijo ter specializirane kriminalne mreže, ki delujejo kot posredniki ali kot ponudniki posebnih storitev za druge kriminalne organizacije.