Sprejet je bil ‘Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov’, po katerem bo morala izmenjava računov med poslovnimi subjekti v Sloveniji potekati izključno na elektronski način. Ker pa bo ta zakonska novost stopila v veljavo šele 1. januarja leta 2028, bo časa za prilagoditev več kot dovolj.
Paragonski bloki, spenjači in lastnoročni podpisi bodo kmalu preteklost (foto: pxhere.com)
Ministrstvo za finance (MF) in U prava Republike Slovenije za javna plačila (UJP) sta potrdila, da je bil konec delovnega tedna sprejet tudi nov ‘Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov’. Osnovna cilja zakonskih novosti sta poenostavitev poslovanja in znižanje stroškov podjetij, najbrž pa se obetata še bolj transparentno poslovanje in boljši finančni nadzor s strani državnih organov.
Od 1. januarja 2028 bo za vse storitve, opravljene v Sloveniji, obvezna izmenjava e-računov za vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije, in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Za potrošnike nov zakon ne prinaša sprememb – podjetja jim bodo račune še naprej izdajala v papirni obliki, razen če se bodo s podjetji posebej dogovorili za izdajo e-računov. Sicer uporaba e-računov ni ravno novost.
»Proračunski uporabniki jih obvezno uporabljajo že od leta 2015, naročniki javnih naročil pa od leta 2019. Število e-računov, ki so jih proračunski uporabniki izdali drugim proračunskim uporabnikom, potrošnikom in gospodarstvu, se je med letoma 2015 in 2024 povečalo s skoraj 461.000 na nekaj manj kot 2,2 milijona, torej za več kot 370 odstotkov. Stalna rast izmenjanih e-računov kaže na prepoznano prednost njihove uporabe.
Po podatkih raziskave s področja razvoja uporabe e-računov v Sloveniji je v letu 2022 e-račune pošiljalo približno 60 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi oziroma 57 odstotkov malih, 74 odstotkov srednje velikih in 86 odstotkov velikih podjetij,« so pojasnili z MF. Prednosti za podjetja pa bo več – npr. prihranek časa, večja spletna varnost, odprava napak pri prepisovanju podatkov, nižji stroški, pozitivnih učinki na okolje…
Izmenjava e-računov bo potekala decentralizirano na 4 različne načine – prek ponudnikov e-poti, prek lastnih sistemov za neposredno izmenjavo, prek mednarodnega omrežja PEPPOL in prek brezplačne aplikacije miniBlagajna za subjekte z manjšim obsegom poslovanja. Vsi načini izmenjave bodo potekali prek varnih elektronskih poti. Pošiljanje prek e-pošte ne bo dovoljeno, razen ko bo prejemnik računa potrošnik.
Glede ostalih dokumentov nov zakon ne predpisuje obvezne izmenjave e-dokumentov, določa pa standarde in način izmenjave, če se podjetja zanjo odločijo. Gre pa za e-naročilnice, e-dobavnice, e-opomine in e-izpise odprtih postavk (e-IOP).