Zadnji konec tedna so po Španiji potekale številne demonstracije proti odcepitvi Katalonije, za enotnost Španije, a tudi za dialog. Do nasilja tokrat ni prišlo, temperatura pa bi se lahko spet močno povišala že jutri, ko naj bi v katalonskem regionalnem parlamentu predstavili osnutek deklaracije o neodvisnosti.

Predsednik katalonskega regionalnega parlamenta Charles Piugdemont naj bi jutri oznanil osnutek deklaracije o neodvisnosti (foto: parlament.cat)

Zagovorniki samostojne Katalonije vztrajajo na svoji poti, čeprav številke niso na njihovi strani. Po uradnih podatkih naj bi se referenduma za samostojnost udeležilo le 43 upravičencev, za odcepitev od Španije pa je glasovalo 92 odstotkov volivcev. To pomeni, da je za samostojno Katalonijo manj kot 40 odstotkov celotnega prebivalstva, kar je absolutno premalo. Tudi, če ne bi bilo nasilne policijske akcije in bi lahko več ljudi prišlo na volišča, pa poznavalci ocenjujejo, da bi zagovorniki katalonske samostojnosti dobili le okrog 50 odstotkov glasov. To pa ni dovolj, da bi lahko rezultat proglasili kot jasno izraženo voljo večine.

Tudi, če primerjamo statistične podatke nekaterih drugih referendumov o neodvisnosti, lahko trdimo, da Kataloncem tokrat najbrž ne bo uspelo priti do samostojnosti. V iraškem Kurdistanu so le nekaj dni pred katalonskim prav tako izpeljali podoben plebiscit. Udeležilo se ga je 73 odstotkov upravičencev, od tega jih je za odcepitev od Iraka glasovalo 93 odstotkov. Skupno se je za neodvisnost izreklo približno 66 odstotkov vsega prebivalstva z volilno pravico. Dve tretjini pa že predstavljata absolutno večino.

Leta 2014 so podoben referendum o odcepitvi od Ukrajine in priključitvi Rusiji izvedli na Krimu. Udeležilo se ga je 83 odstotkov ljudi, za je glasovalo 97 odstotkov. To skupno pomeni približno 80 odstotkov volilnih upravičencev, kar je seveda velika večina in Krim je hitro postal sestavni del Ruske federacije.

Istega leta so referendum o neodvisnosti izpeljali tudi na Škotskem. Udeležba je bila sicer 85 odstotna, za razdružitev pa je glasovalo le 45 odstotkov volivcev, kar skupno predstavlja le 38 odstotkov upravičencev. Referendum tako ni uspel, Škotska je še danes del Združenega kraljestva.

Leta 1990 pa smo referendum za samostojnost izpeljali v Sloveniji. Udeležba je bila približno 93 odstotna, za odcepitev od Jugoslavije se je izreklo skoraj 95 odstotkov udeležencev plebiscita. Več kot 88 odstotkov vseh prebivalcev z volilno pravico se je torej tedaj odločilo za samostojno državo in šest mesecev po referendumu smo jo tudi dobili.

Tudi če katalonski parlament že jutri razglasi neodvisnost, bo torej vse skupaj zelo vprašljivo, saj zagovorniki samostojnosti na svoji strani nimajo niti minimalne večinske podpore prebivalstva, kaj šele ‘slovenskih’ številk.