Danes se po svetu obeležuje mednarodni dan človekovih pravic. Na ta dan se vsako leto spominjamo sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic v Generalni skupščini OZN. Deklaracija predstavlja prvi mednarodni dogovor o naboru človekovih pravic in na njej temelji celotna mednarodnopravna struktura človekovih pravic, ki se je oblikovala v desetletjih odtlej. Žal so človekove pravice po 69 letih od sprejeme dekleracije marsikje po svetu še vedno kršene, vladavino prava pa vse bolj izpodriva zakon močnejšega.
Slika je nastala med balkanskimi vojnami po razpadu Jugoslavije, danes se pa nekaj podbnega dogaja po vsem Bližnjem vzhodu, medtem ko so človekove pravice kršene povsod po svetu (foto: flickr.com/©ICRC/Rene Clement)
Deklaracija človekovih pravic, s prevodi v 506 jezikov, ostaja najbolj prevajan dokument na svetu. Odrekanje pravic posameznikom uničuje pravice vseh ljudi, zato varstvo in uveljavljanje človekovih pravic ostajata globalni prioriteti. Univerzalnost, neodtujljivost, nedeljivost, soodvisnost in medsebojna povezanost človekovih pravic so načela, ki jih trdno zagovarja tudi Republika Slovenija, so poudarili na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.
“Človekove pravice so temelj svobodne družbe, miru in varnosti ter razvoja tako doma kot v svetu, zato spadajo med prednostna področja slovenske zunanje politike. Slovenija se v podporo globalnemu miru in razvoju vestno in tvorno udejstvuje v mednarodnih forumih pri obravnavi človekovih pravic, obenem pa izpostavlja pomen odgovornosti za kršitve človekovih pravic. Pri tem podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih tribunalov za preganjanje hudih kršitev človekovih pravic,” ob mednarodnem dnevu človekovih pravic spročajo z MZZ.
Temeljne pravice in svoboščine so pravica do življenja, svoboda gibanja, prepoved prisilnega dela, prepoved mučenja, svoboda izražanja, prepoved suženjstva in nedotakljivost človekove zasebnosti. Poleg temeljnih so z delekracijo opredeljene tudi državljanske in politične pravice (svoboda zbiranja in združevanja, pravica do poštenega sojenja, volilna pravica, pravica do enakopravnosti pred zakonom ter izjemni posegi države v takšne pravice). Drugi segment predstavljajo ekonomske, socialne in kulturne pravice (pravica do dela, pravica do dostojanstva pri delu, pravica do organiziranja, sindikalnega delovanja in participacije, pravica do socialne varnosti in družinske pravice). Tretjo ‘generacijo’ pravic pa predstavljajo solidarnostne in kolektivne pravice (pravica do zdravja, pravica do zdravega življenskega okolja, pravica do vode in drugih naravnih virov, pravica do miru, odsotnosti vojne, pravice hendikepiranih oseb, posebna obravnava žensk in otrok, pravice do kulturne istovetnosti, pravice do udeležbe pri kulturnem življenju, pravica do izobraževanja, svoboda izmenjave informacij, pravica do sodelovanja pri kulturnih politikah, manjšinsko pravo, uporaba jezika, uporaba topografije, sodelovanje manjšin v lokalni samoupravi, pravica do enakopravnosti narodov, pravica do miru in varnosti ter pravica naroda do samoodločbe). (vir: slo.wikipedia.org)
“Slovenija je leta 2016 nastopila že svoj drugi triletni mandat članice Sveta OZN za človekove pravice v Ženevi. Ponosni smo, da bo v letu 2018, sklepnem letu našega trenutnega članstva, Svetu predsedoval slovenski stalni predstavnik, veleposlanik Vojislav Šuc. V duhu odprtosti in sodelovanja si bo Slovenija v Svetu še naprej prizadevala za učinkovito naslavljanje različnih vidikov kot tudi kršitev človekovih pravic,” so še zapisali v spročilu za javnost.
Poleg tega se z današnjim dnem se pričenja enoletna kampanja v pripravah na 70. obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, v kateri bo sodelovala tudi Slovenija.