Energetska platforma EU je v okviru novega, že četrtega javnega razpisa za skupni nakup plina, tokrat od pričakovanih 10,06 milijarde zagotovila 7,35 milijard kubičnih metrov oskrbe s plinom. Ta plin bo dobavljen med januarjem leta 2024 in marcem leta 2025. Skupna nabava plina se bo predvidoma nadaljevala tudi v naslednjem letu.
EU se je s skupno Energetsko platformo EU učinkovito odzvala na krizo (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Tudi četrti zaporedni razpis za skupni nakup plina EU je imel za cilj znižanje previsokih cen plina, oziroma doseganje ugodnejše cene pri nakupih večjih količin plina. Razpis, ki je bil objavljen v sklopu skupne Energetske platforme EU, je pritegnil ponudbe 13 mednarodnih dobaviteljev za skupno količino 9,13 milijarde kubičnih metrov (m³). Skupno evropsko povpraševanje je sicer tokrat znašalo 10,06 milijarde m³, a bo očitno nakup manjši.
»Na podlagi ponujenih količin je mehanizem AggregateEU združil ustrezne ponudbe v višini 7,35 milijarde m³ skupnega povpraševanja. Vsi udeleženci so bili obveščeni o ustreznih rezultatih in bodo zdaj lahko začeli komercialna pogajanja za plin, ki bo dobavljen med januarjem 2024 in marcem 2025. Pogajanja potekajo zunaj mehanizma AggregateEU. Ti rezultati letos zaključujejo 4 kroge združevanja povpraševanja in razpisov prek tega mehanizma.
Skupna količina 42,13 milijarde m³ evropskega povpraševanja po plinu je bila usklajena s ponudbami zanesljivih dobaviteljev,« so zapisali v sporočilu za javnost Komisije EU. Dodali so, da je torej Energetska platforma EU, ki je bila predstavljena aprila 2023, že upravičila svoj obstoj, saj je dokazala, da lahko EU uporabi svoj skupni vpliv za zagotovitev zanesljive oskrbe s plinom od mednarodnih partnerjev.
Poleg tega je Komisija EU pred kratkim predlagala Svetu EU (državam članicam EU), da za 12 mesecev podaljša pravno podlago za združevanje povpraševanja in skupni sistem nakupa plina. Prav tako naj bi bili podaljšani tudi drugi izredni ukrepi, ki so bili v lanskem letu po invaziji Rusije na Ukrajino uvedeni za reševanje nepričakovane energetske krize in za preprečevanje večjih tveganj ob morebitnih nihanjih na plinskih trgih.