Ministrstvo za finance je posredovalo informacijo, da je bonitetna agencija Fitch Ratings v svojem najnovejšem poročilu potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije A s stabilnimi obeti. Kot največjo šibkost je agencija omenila visok javni dolg Slovenije, kot največjo aktualno ranljivost pa oskrbo z energijo. Prav na področju uvoza LNG plina pa so se zadeve za Slovenijo pravkar še malce bolj zapletle.

Plinski terminal v Jadranskem morju pred delto oz. izlivom reke Pad (adriaticlng.it)

Fitch Ratings je ameriška bonitetna agencija, ki poleg agencij Moody’s in Standard & Poor’s velja za najpomembnejšo na svetu. Tokrat je Fitch Ratings v svojih rednih analizah in napovedih ocenil Slovenijo z bonitetno oceno A s stabilnimi obeti (najvišja ocena je AAA, sledi AA). Ministrstvo za finance (MF) Republike Slovenije je kot vzroke za pozitivno oceno navedlo več prednosti Slovenije.

»Kot prednosti agencija navaja članstvi v Evropski uniji in evroobmočju, ki podpirata ekonomsko in finančno stabilnost ter institucionalno moč države, ter visoko raven domačih prihrankov in zunanjo konkurenčnost, ki ugodno vplivata na presežek tekočega račun plačilne bilance. Kot prednosti poudari tudi robustno gospodarsko rast in močno fiskalno podporo v času med pandemijo, ki je ohranjala nizko stopnjo brezposelnosti.

 Omenjeni prednosti sta tudi precejšnja likvidnostna rezerva, s katero se bistveno izboljšata stanje neto dolga in finančna fleksibilnost, in nizek delež dolga v tuji valuti, ki je hkrati tudi zavarovan pred tveganjem tečajnih razlik,« so sporočili z MF. Agencija je kot največjo šibkost navedla visok javni dolg Slovenije, a je hkrati tudi dodala, da je dolg krepko pod povprečjem evroobmočja in da Slovenija z njim preudarno upravlja.

Agencija je še izjavila, da bo na dolgi rok Slovenija imela vse več stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, kar je bolj ali manj značilno za ves razviti Zahodni svet. Fitch Ratings pa je glede negativnih posledic vojne v Ukrajini agencija izjavila, da je največja ranljivost Slovenije na področju oskrbe z energijo.

Ta ranljivost je pravkar postala še bolj očitna, saj slovensko podjetje Geoplin ni bilo uspešno na razpisu za dobavo LNG plina prek terminala na hrvaškem otoku Krku. Tako je edina preostala vstopna točka plina za Slovenijo v severnem Jadranu katarski morski terminal v bližini italijanskega Roviga.