Projekt protipoplavne ureditve porečja Selške Sore, ki je en od ključnih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti na širšem območju Železnikov, se pravkar nadaljuje z II. fazo predvodenih del. Gradbene aktivnosti so si prišli ogledat tudi predstavniki avstrijske državne službe za varstvo pred hudourniki in snežnimi plazovi, ki se pogosto soočajo z enakimi težavami kot pri nas v Sloveniji.
Dela na Selški Sori in njenih pritokih (foto: Direkcija RS za vode/gov.si)
Z Direkcije RS za vode so najprej spomnili, da večfazne ureditve porečja Selške Sore še vedno ni konec, a so gradbena dela na dobri poti. Osnovni cilj vseh aktivnosti je bistveno zmanjšanje ogroženost naselij in okoliških površin ob obsežnih padavinah, ki so v preteklosti povzročale tudi poplave s smrtnimi žrtvami. Železnike oz. bližnjo okolico je poplavilo v letih 1979, 1990, 1992, 1993, 1995, 1998, 2007 in oktobra leta 2023.
Predvsem poplave leta 2007 so bile uničujoče, sanacija in izboljšave poplavne varnosti pa so se marsikje začele z večletno zamudo in potekajo še danes. Projekt protipoplavne ureditve porečja Selške Sore, ki je en od ključnih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti na širšem območju Gorenjske, so si prejšnji teden prišli ogledat tudi predstavniki avstrijske državne službe za varstvo pred hudourniki in snežnimi plazovi.
Skupaj s slovenskimi kolegi so si ogledali doslej izvedene protipoplavne ukrepe skozi Železnike iz 1. faze ureditve, ki se zaključila 28. januarja letos, ter gradnjo zadrževalnika Pod Sušo, ki predstavlja 2. fazo ureditve. »Med ogledom so posebej izstopali obokani most, izveden po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), zgornji kaštni jez z ribjimi stezami, ki omogočajo prehod rib, ter gradnja suhega zadrževalnika visokih voda Pod Sušo.
Zadrževalnik bo po dokončanju lahko zadrževal do 1.000.000 m³ vode, kar bo pomembno prispevalo k zmanjšanju nevarnosti obsežnih poplavnih dogodkov,« so pojasnili z Direkcije RS za vode. Dodali so, da pravkar potekajo gradnja prelivnega objekta, nasipavanje pregrade in postavitev komunalnih vodov, kar je med bolj zahtevnimi deli celotnega načrta.