Ob prihajajočem dnevu državnosti 25. juniju so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili daljšo predstavitev statističnih podatkov glede sprememb, ki jih je od proglasitve  samostojnosti država doživela na gospodarskem, okoljskem in demografskem področju. Najbolj zanimivi podatki so gospodarski, saj vsiljujejo menje, da je življenje danes veliko boljše kot let 1991. Pa je res tako?25. junija praznujemo v Sloveniji dan državnosti, potem ko je bila na ta dan leta 1991 sprejeta Deklaracija o neodvisnosti (foto: Balkan Photo/flickr.com)

Sedemindvajset let po osamosvojitvi na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) ugotavljajo, kaj vse se je od takrat spremenilo. Slovenija je takoj na začetku samostojne poti naletela na velike gospodarske težave, vendar jih je uspešno premagala. Težave se takrat seveda niso končale za vedno. Tudi v letu 2008 je Slovenijo zajela velika gospodarska kriza, ki je sicer že mimo, čeprav mnogi še vedno čutijo posledice globalnega finančnega zloma izpred desetih let. 

 V letu 1991 pa se je slovensko gospodarstvo najprej spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. V prvih letih samostojnosti se je Slovenija borila tudi z visoko stopnjo inflacije. V 1991 je bila inflacija skoraj 250-odstotna; pod 10 % je padla šele v 1995. V 2015 in 2016 smo imeli celo deflacijo (–0,5- oz. –0,1-odstotno), v 2017 pa spet inflacijo (1,4-odstotno). Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca Slovenije je bil v 1991 štirikrat nižji kot v 2017 (v 1991 je znašal 5.100 EUR, v 2017 pa 21.000 EUR).

V prvih dveh letih po osamosvojitvi se je gospodarska aktivnost močno upočasnila: v 1991 se je BDP realno zmanjšal za 8,9 %, v 1992 pa za 5,5 %. V 2017 se je Slovenija med evropsko osemindvajseterico po višini BDP na prebivalca uvrstila na 16. mesto. Najvišji BDP so imeli v Luksemburgu (92.800 EUR), najnižjega v Bolgariji (7.100 EUR).

Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes močno spremenila. Delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP se je zmanjšal za več kot polovico, s 5,7 % BDP (1991) na 2,1 % (2017). Močno se je zmanjšal tudi delež dohodka iz industrije in gradbeništva: s 44 % BDP (1991) na 33,1 % (2017). Močno pa se je povečal delež dohodka iz storitev, in sicer s 50,3 % (1991) na 64,8 % (2017). Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah.

V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila (11 % izvoza), obleka (10 %) in električni stroji in naprave (9 %). V 2017 je bil največji delež vrednosti izvoza Slovenije ustvarjen s cestnimi vozili (16 %), sledili so električni stroji in naprave (10 %) ter medicinski in farmacevtski proizvodi (prav tako 10 %). Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo.

Pri trgovanju z državami zunaj EU je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V letih po osamosvojitvi se je nekoliko povečal izvoz Slovenije v Rusko federacijo, v letih po gospodarski in finančni krizi pa se je izvoz v to državo povečal najbolj. Zelo se je okrepilo trgovanje s Kitajsko. Izrazito se je povečal uvoz iz Kitajske; delež uvoza iz te države je v 1992 znašal 0,3 %, v 2017 pa 3,1 % celotnega uvoza Slovenije. V 2016 je s Kitajsko trgovalo že več kot petina vseh slovenskih uvoznikov (tj. podjetij, ki uvažajo). Več jih trguje le še z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.

V 1991 smo našteli 1,4 milijona prihodov turistov, v 2017 pa triinpolkrat več, 4,9 milijona. Povprečno število prenočitev na turista pa se znižuje; ob osamosvojitvi so turisti prenočili v Sloveniji povprečno 3,4-krat, v 2017 pa 2,5-krat. Največ prenočitev tujih turistov pri nas so v 2017 ustvarili turisti iz Italije (14 % prenočitev tujih turistov), Nemčije (12 %), Avstrije (11 %), Nizozemske in Hrvaške (iz vsake po 5 %), Združenega kraljestva in Madžarske (iz vsake po 4 %). Turisti iz neevropskih držav so v 2017 ustvarili 13 % vseh prenočitev tujih turistov pri nas. 

Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih je po podatkih SURS-a skoraj nemogoča. Sicer so cene od leta 1991 do danes naraščale počasneje kot plače. V 2017 so na primer za kilogram črnega kruha morali Slovenci delati za tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred šestindvajsetimi leti.

A tudi tej podatki niso preveč kredibilni, saj so se cene omenjenih artiklov spreminjale zaradi zunanjih vzrokov, kar je obenem bistveno vplivalo na razmerja do plač. Bolj verjetni so podatki, da se tudi razmerje med plačami in pokojninami slabša. V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 % neto plače, v 2017 le še 58,4 %.