V Washingtonu je potekal glavni del letnega zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Prisotni so se tokrat posvetili predvsem upočasnitvi gospodarske rasti ter strukturnim reformam, ki naj bi državam pomagale lažje prebroditi naslednje krize.
Le zakaj so bili v slovenski delegaciji vsi namrščeni, če napovedi IMF-ja sploh niso tako negativne (foto: Ministrstvo za finance RS)
Washington je pravkar gostil najpomembnejše globalno zasedanje s področja bančništva in ekonomije. V glavnem delu letošnjega skupnega zbora Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so se najprej posvetili upočasnjeni rasti svetovnega gospodarstva. Slednja naj bi letos dosegla 3 %, kar je najmanj po svetovni finančni krizi leta 2008. Toda stanje ni tako zaskrbljujoče, saj naj bi rast že prihodnje leto spet narasla na 3,4 %.
Na zasedanju v Washingtonu so strokovnjaki iz IMF-ja pojasnili, da je letošnja upočasnitev značilna za vse regije. Kot razloge za ta negativni trend so navedli trgovinske in geopolitične napetosti, pa tudi neizbežne strukturne dejavnike, kot sta nizka rast produktivnosti in neugodni demografski trendi. IMF je tudi za Slovenijo spremenil napoved gospodarske rasti za letos in sicer naj bi sedaj dosegla 2,9 %.
Za prihodnje leto 2020 pa so napoved slovenske gospodarske rasti povišali z 2,8 % na 2,9 %. To je še vedno več od povprečja za evrsko območje in za regijo razvite Evrope, kamor IMF uvršča Slovenijo. »Sklad je v tej luči kot pomembne izpostavil ukrepe centralnih bank in rahljanje njihovih monetarnih politik, za vzdržno rast pa bodo po njegovi oceni potrebne tudi strukturne reforme, ki bodo spodbudile produktivnost in okrepile odpornost gospodarstev.
Tem izzivom so se v razpravah posvetili tudi udeleženci zasedanja, med katerimi so bili številni ministri za finance in guvernerji centralnih bank. Sklad priporoča Sloveniji, da nadaljuje s prizadevanji za vzdržnost javnih financ in izvede strukturne reforme s ciljem znižanja tveganj v prihodnosti. Slovenija mora nadaljevati tudi trend zniževanja javnega dolga, za kar je potrebna srednjeročna javnofinančna vzdržnost,« so dogajanje povzeli z Ministrstva za finance RS.