Partner zvečer izmenjuje romantična sporočila in sogovorniku zaupa stvari, ki jih doma ne pove. Na drugi strani pa ni ljubimca ali ljubimke, temveč umetna inteligenca. Nedolžna fantazija ali izdaja zaupanja? Skoraj tretjina vprašanih Britancev takšne pogovore šteje za varanje, slovenska raziskava pa razkriva, da nekateri uporabniki s klepetalniki razvijejo tudi osebno vez.

Medtem ko partnerica spi, moški na telefonu izmenjuje intimna sporočila z umetno inteligenco. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Ko pogovor z umetno inteligenco postane intimen

Umetna inteligenca ni več namenjena zgolj iskanju informacij, prevajanju ali pomoči pri delu. Z njo se je mogoče pogovarjati o osebnih težavah, ji zaupati svoje želje in celo izmenjevati ljubezenska sporočila. Klepetalnik je lahko na voljo kadarkoli, na izpovedi se odziva brez zadrege, njegovi odgovori pa lahko ustvarijo vtis pozornega in razumevajočega sogovornika. Kar se začne kot radovednost ali zabava, lahko za nekatere uporabnike sčasoma dobi precej bolj oseben pomen.

Pri tem ni vseeno, kakšni so pogovori. Eno je vprašati umetno inteligenco za nasvet po prepiru s partnerjem, nekaj drugega pa z njo redno izmenjevati romantična sporočila in razvijati občutek intimne bližine. Če takšno dopisovanje postane skrivnost, lahko odpre vprašanja, ki jih pari doslej večinoma niso povezovali z računalniškimi programi. Je za nezvestobo nujna druga oseba ali je lahko dovolj že občutek, da partner svojo intimnost namenja nekomu oziroma nečemu drugemu?

Za 30 odstotkov Britancev je to že varanje

Odgovor ni tako samoumeven, kot se morda zdi. Avgusta 2026 objavljena raziskava YouGov o tem, kaj ljudje štejejo za varanje je pokazala, da 30 odstotkov vprašanih Britancev romantične ali seksualne pogovore s klepetalniki umetne inteligence razume kot nezvestobo. Nadaljnjih 41 odstotkov meni, da takšno vedenje ni nedolžno, čeprav ga ne bi neposredno označili za varanje. Desetina vprašanih pa v njem ne vidi ničesar spornega.

Razlike so opazne tudi med spoloma. Intimno dopisovanje z umetno inteligenco je za varanje označilo 38 odstotkov vprašanih žensk in 22 odstotkov moških. Podatkov seveda ni mogoče neposredno prenesti na Slovenijo, vendar kažejo, da ljudje različno presojajo tudi ravnanja, pri katerih sploh ni drugega človeškega sogovornika.

YouGov je ugotavljal stališča do različnih oblik partnerske nezvestobe, ne pa posledic uporabe umetne inteligence za posamezne zveze. Zato iz rezultatov ni mogoče sklepati, koliko parov se je zaradi takšnih pogovorov sprlo ali razšlo. Raziskava razkriva predvsem zanimivo nasprotje: nekaj, kar je za enega partnerja povsem neškodljiva digitalna fantazija, lahko drugi doživi kot resno kršitev zaupanja.

Tudi Slovenci s klepetalniki razvijajo osebne vezi

Da umetna inteligenca za del uporabnikov postaja več kot priročno digitalno orodje, potrjujejo tudi domači podatki. Septembra 2026 objavljena raziskava Fakultete za družbene vede o uporabi umetne inteligence v Sloveniji je pokazala, da generativno umetno inteligenco uporablja že 80 odstotkov odraslih uporabnikov interneta. Raziskavo je maja 2026 na reprezentativnem vzorcu 1.435 prebivalcev Slovenije v okviru verjetnostnega spletnega panela izvedel Center za družboslovno informatiko Univerze v Ljubljani.

Za razumevanje osebnih odnosov so posebej zanimive ugotovitve o navezanosti na klepetalnike. Približno petina uporabnikov se med pogovori z njimi počuti domače in bi jih pogrešala, za dobro desetino pa je takšen odnos postal osebno pomemben. Okoli pet odstotkov uporabnikov je razvilo osebno razmerje s tehnologijo in jo uporablja, kadar potrebuje pogovor. Večina je umetni inteligenci že zastavila osebna ali intimna vprašanja, približno desetina pa to počne tedensko.

Pri tem je treba ločiti osebno navezanost od romantičnega razmerja. Slovenska raziskava ni ugotavljala, koliko ljudi s klepetalniki izmenjuje ljubezenska sporočila ali koliko partnerjev bi takšno početje razumelo kot nezvestobo. Razkriva pa, da nekateri uporabniki v tehnologiji že iščejo tudi pogovor in občutek bližine, ne le odgovorov na praktična vprašanja.

Povsem drugačno težo lahko takšna bližina dobi v partnerski zvezi, kadar se običajni pogovori spremenijo v skrivno romantično dopisovanje. Takrat se odprejo vprašanja, ki jih obravnava tudi čustvena nezvestoba in zaupanje v partnerskem odnosu. Pri umetni inteligenci je položaj nekoliko drugačen: človek lahko doživlja pristna čustva, čeprav na drugi strani ni osebe, ki bi jih vračala na človeški način.

Zakaj se lahko navežemo na računalniški program?

Pojasnilo ponuja znanstvena analiza odnosov med ljudmi in klepetalniki AI, ki so jo raziskovalci Molly G. Smith, Thomas N. Bradbury in Benjamin R. Karney z Univerze Kalifornije v Los Angelesu julija 2025 objavili v reviji Perspectives on Psychological Science. Na podlagi več desetletij raziskovanja bližnjih odnosov so preučili, katere značilnosti človeške povezanosti lahko posnemajo sodobni klepetalniki in kje se pokažejo njihove omejitve.

Umetna inteligenca lahko odgovarja tako, da se uporabnik počuti slišanega, razumljenega in sprejetega. Takšni odzivi lahko ustvarjajo občutek čustvene podpore, zlasti kadar pogovor postane oseben. Toda med občutkom bližine in vzajemnim partnerskim odnosom ostaja pomembna razlika. Človek se mora v odnosu z drugim človekom soočati tudi z njegovimi potrebami, nesoglasji in kompromisi. Klepetalnik podobnih zahtev praviloma ne postavlja.

Prav to je lahko ena od privlačnosti takšnega sogovornika. Pogovor ne zahteva enakega prilagajanja, kot ga prinaša skupno življenje, uporabnik pa lahko prejema odzive, ki jih doživlja kot podporne. Avtorji analize ob tem opozarjajo, da posledice tovrstnih odnosov še niso dovolj raziskane. Za nekatere ljudi so lahko koristni, pri drugih pa se lahko pokažejo manj ugodni učinki. Enotnega sklepa, da umetna inteligenca ljudi nujno oddaljuje od njihovih partnerjev, raziskava ne daje.

Kdaj nedolžna zabava postane težava za zvezo?

Predstavljajmo si, da partner po napornem dnevu klepetalniku zaupa svoje skrbi in ga prosi za nasvet. Naslednji večer se z njim pogovarja o povsem drugih stvareh. Takšna uporaba tehnologije še ne pove ničesar o kakovosti njegove partnerske zveze. Drugačen položaj nastane, če se pogovori spremenijo v redno izmenjavanje ljubezenskih sporočil, ki jih uporabnik pred partnerjem namenoma prikriva.

Toda tudi v tem primeru ni smiselno vsake skrivnosti samodejno razglasiti za nezvestobo. Zasebnost je del vsakega odnosa, ljudje pa imajo pravico do osebnih misli in pogovorov. Težava lahko nastane, ko eden od partnerjev počne nekaj, za kar ve, da nasprotuje njunim dogovorom, drugi pa šele naknadno izve, kaj se je dogajalo.

Posebnost romantičnega dopisovanja z umetno inteligenco je tudi možnost prilagajanja virtualnega sogovornika. Ta lahko odgovarja na način, ki ustreza uporabnikovim pričakovanjem, medtem ko resničen partnerski odnos neizogibno vključuje različne želje, slabe dneve in nesoglasja. Prijetnega digitalnega pogovora zato ni mogoče preprosto primerjati s skupnim življenjem, v katerem se morata oba prilagajati drug drugemu.

Je intimno klepetanje z umetno inteligenco torej varanje?

Odločilna ni samo vsebina sporočil, temveč tudi pomen, ki jim ga pripisujeta partnerja. Nekateri pari bodo romantično dopisovanje z virtualnim sogovornikom razumeli kot fantazijo, podobno drugim oblikam digitalne zabave. Za druge bo meja prestopljena že takrat, ko eden začne skrivati intimno navezanost, četudi ta obstaja samo na zaslonu.

Raziskave za zdaj ne dajejo univerzalnega odgovora in tudi ne dokazujejo, da vsak takšen odnos škoduje partnerski zvezi. Jasno pa je, da tehnološki razvoj odpira vprašanja, za katera številni pari še nimajo skupnih pravil. Pogovor o tem, kaj je za oba sprejemljivo, je zato pomembnejši od iskanja ene same definicije nezvestobe.

Če nekdo skrivaj gradi romantično razmerje s klepetalnikom, težava za njegovega partnerja morda sploh ni umetna inteligenca. Težava je lahko občutek, da je intimnost, ki naj bi pripadala njunemu odnosu, dobila novo mesto – za zaslonom.