Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj namenili 489 milijonov evrov za pomoč štirim državam EU pri odpravljanju posledic hudih neurij in poplav. Ta denar pa je namenjen za škodo, ki so jo neurja napravila že januarja in februarja letos. Marsikje je bilo pomladi in poleti še precej hujše, sezona neviht pa se niti ob koncu oktobra še ni zaključila.

Pogled na uničujoč ciklon s satelita (foto: pxhere.com)
Vremenskih alarmov letos kar noče biti konec. Nazadnje se je danes pod vodo znašel hrvaški Split, dan pred tem so poročali o smrtnih žrtvah novih obsežnih poplav v regiji španske Valencije, težave z naraslimi vodami pa so te dni imeli tudi v Franciji in Italiji. V Evropskem parlamentu pa so šele sedaj glasovali o finančni pomoči za države, ki so jih huda neurja prizadela že na začetku leta 2026.
Kmalu zatem sta Malta in Italija zaprosili za pomoč zaradi posledic močne nevihte ‘Harry’, ki je obe državi prešla januarja letos, Portugalska in Španija pa sta zanjo zaprosili po seriji neviht, ki so januarja in februarja povzročila hude poplave. Pri tem so za Portugalsko odobrili kar 261,5 milijona evrov, za Španijo 149,1 milijona evrov, za Italijo 74,9 milijona evrov in za Malto le 3,7 milijona evrov.
»Podpora iz SSEU pomaga financirati nujne ukrepe in ukrepe za sanacijo, kot so obnova energetske, vodovodne, kanalizacijske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture ter financiranje zdravstvenih in izobraževalnih storitev. Pomoč krije tudi stroške čiščenja, začasne nastanitve in reševalnih služb ter ukrepe za zavarovanje preventivne infrastrukture in zaščito kulturne dediščine,« so pojasnili s Parlamenta EU.
Spomnili so tudi, da ta sredstva prihajajo iz Solidarnostnega sklada EU. Iz tega sklada so od leta 2002 do danes za krize v 25 državah članicah, v Združenem kraljestvu ter v šestih državah pristopnicah izplačali že preko 11 milijard evrov pomoči. Ta sredstva so bila namenjena odzivom na 150 večjih izrednih primerov, med katerimi je bilo 130 naravnih nesreč in 20 zdravstvenih kriz.
Solidarnostni sklad EU sicer sodi pod okrilje ‘Rezerve za solidarnost in nujno pomoč’, posebnega instrumenta v proračunu EU, za njegovo aktiviranje pa morata soglašati tako Evropski parlament kot Svet. Ker bili vremenski ekstremi spomladi in poleti marsikje po Evropi še bolj uničujoči, kot tisti z začetka leta, bodo najbrž morali ta instrument kmalu znova aktivirati.