Devet dni po obisku zdravstvene ustanove so pri ženski v Nigeriji potrdili okužbo s smrtonosno ebolo. Zdravstvene oblasti zdaj spremljajo 44 ljudi, ki so bili z njo v stiku, izvor okužbe pa ostaja neznan. Nigerija je tako postala že peta država, v kateri so od začetka letošnjega izbruha zaznali nevarni virus Bundibugyo.

Zdravstveni delavci v zaščitni opremi. (foto: Gani Nurhakim / Unsplash)

Okužbo potrdili v Abuji, izvor bolezni še preiskujejo

Prvi bolezenski znaki so se pri ženski pojavili 7. oktobra, štiri dni po njenem prihodu v Nigerijo. Zaradi zdravstvenih težav je 11. oktobra poiskala pomoč v zasebni zdravstveni ustanovi v prestolnici Abuja, kjer okužba z ebolo takrat še ni bila laboratorijsko potrjena. Bolnica je zdaj v izolaciji in prejema zdravstveno oskrbo, pristojni pa poskušajo ugotoviti, kje se je okužila.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ženska pred prihodom v Nigerijo potovala v Ugando. Njena potovalna zgodovina je pomembna za epidemiološko preiskavo, vendar izvor okužbe še ni ugotovljen. Zdravstvene službe zato rekonstruirajo njeno gibanje in preverjajo morebitne stike z okuženimi osebami. Posebno pozornost namenjajo tudi obdobju pred potrditvijo bolezni, ko so z bolnico lahko prihajali v stik ljudje, ki niso vedeli za morebitno tveganje.

Zakaj po eni okužbi sledi tako obsežno iskanje stikov?

Potrditev bolezni je sprožila preverjanje vseh, ki bi lahko bili izpostavljeni virusu. Nigerijske zdravstvene oblasti so doslej identificirale 44 takšnih oseb, njihovo zdravstveno stanje pa spremljajo zaradi možnosti, da bi se pri kateri od njih pojavili simptomi. Preverjanje poteka tudi v zdravstveni ustanovi, kjer so bolnico obravnavali pred laboratorijsko potrditvijo okužbe. Tam so okrepili zaščitne ukrepe, pristojni pa iščejo še morebitne dodatne stike.

Pri tem je pomembna razlika: ljudje, vključeni v zdravstveno spremljanje, niso nujno okuženi. V Nigeriji je bila po uradnih podatkih z 20. oktobra potrjena ena okužba. Ker lahko od izpostavljenosti virusu do pojava bolezenskih znakov mine od dva do 21 dni, je spremljanje stikov eden najpomembnejših načinov za pravočasno odkrivanje morebitnih novih primerov. Nigerijski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je za usklajevanje ukrepov aktiviral sistem kriznega odzivanja, pri katerem sodeluje tudi WHO.

V DR Kongu že več kot 4.600 smrti, okužbe tudi v Keniji

V Keniji so v začetku oktobra potrdili prvi uvoženi primer ebole Bundibugyo, zatem pa še okužbe med ljudmi, povezanimi s prvotnim bolnikom. WHO je 20. oktobra poročala o devetih potrjenih primerih v tej državi. Pojavljanje bolezni zunaj prvotnega žarišča je povečalo pomen nadzora potnikov, laboratorijskega testiranja in sodelovanja zdravstvenih oblasti sosednjih držav.

Najhuje ostaja v Demokratični republiki Kongo. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je v posodobitvi 20. oktobra navedel 9.552 potrjenih okužb in 4.602 smrtna primera, povezana z boleznijo. Podatki temeljijo na poročanju do 18. oktobra. Od predhodne posodobitve so pristojni evidentirali dodatnih 97 okužb in 41 smrti, največ primerov pa ostaja v provinci Ituri, kjer jih je bilo potrjenih 6.960. Izbruh se je razširil na več provinc, kar dodatno otežuje nadzor nad boleznijo.

O izbruhu ebole v Demokratični republiki Kongo smo na Dnevnih Novicah poročali že maja, ko je WHO zaradi resnosti razmer razglasila javnozdravstveno grožnjo mednarodnega pomena. Od takrat se je obseg epidemije močno povečal, pri odzivanju pa zdravstvene službe ovirajo tudi težko dostopna območja, omejene zdravstvene zmogljivosti in gibanje prebivalstva med prizadetimi regijami.

Virus Bundibugyo: Zakaj je ta različica ebole posebej nevarna?

Sedanji izbruh povzroča virus Bundibugyo, ki se razlikuje od virusa ebole Zaire, odgovornega za večino najbolj znanih preteklih epidemij. Razlika je pomembna tudi pri zaščiti in zdravljenju, saj za virus Bundibugyo trenutno ni odobrenega posebnega cepiva ali protivirusnega zdravila. Cepivo, ki je na voljo proti eboli Zaire, nima dokazane zaščitne učinkovitosti proti različici Bundibugyo.

Nevarnosti bolezni ne gre podcenjevati. Pri preteklih izbruhih, ki jih je povzročil virus Bundibugyo, je po strokovnih podatkih umrlo približno od 30 do 50 odstotkov obolelih. Ta delež ni napoved izida za posameznega bolnika, saj so možnosti preživetja odvisne tudi od pravočasnega odkrivanja okužbe, dostopnosti zdravljenja in poteka bolezni. Čeprav posebnega zdravila ni, je podporna zdravstvena oskrba izjemno pomembna. Vključuje nadomeščanje tekočin, obvladovanje simptomov in zdravljenje zapletov.

Začetni znaki ebole so lahko podobni drugim nalezljivim boleznim. Običajno se pojavijo vročina, utrujenost, glavobol ter bolečine v mišicah in sklepih, pozneje pa lahko še bruhanje, driska in pri težjem poteku krvavitve. Virus se med ljudmi prenaša predvsem z neposrednim stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami okuženih oseb oziroma z onesnaženimi predmeti. Ne prenaša se po zraku na način, značilen za gripo, človek pa pred pojavom bolezenskih znakov praviloma še ne širi okužbe.

Okužene bolnike prepeljali tudi v evropske bolnišnice

Med letošnjim izbruhom so v evropskih zdravstvenih ustanovah že obravnavali posamezne uvožene primere ebole. ECDC je 1. oktobra poročal o četrtem primeru, povezanem z aktualnim izbruhom, ki so ga zabeležili v Evropi. Šlo je za zdravstvenega delavca, ki se je okužil med delom v Demokratični republiki Kongo in so ga prepeljali na specializirano zdravljenje na Nizozemsko. Tudi trije predhodni primeri, zajeti v tem poročilu, so bili povezani z zdravstvenim ali humanitarnim delom na prizadetih območjih.

Takšni primeri ne pomenijo, da se ebola širi med evropskim prebivalstvom. Prevozi okuženih oseb potekajo po posebnih zaščitnih postopkih, bolnike pa sprejmejo ustanove, usposobljene za zdravljenje nevarnih nalezljivih bolezni. ECDC zato tveganje za splošno prebivalstvo EU in Evropskega gospodarskega prostora še vedno ocenjuje kot zelo nizko, čeprav posameznih uvoženih primerov ni mogoče povsem izključiti.

Kaj širjenje smrtonosne ebole pomeni za Slovenijo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v oceni, objavljeni maja in nazadnje posodobljeni 1. junija 2026, verjetnost vnosa ebole v Slovenijo označil kot izjemno majhno. Njegova ocena je skladna z evropsko presojo tveganja, pri čemer je treba upoštevati, da so razmere za ljudi, ki živijo ali delajo neposredno na območjih izbruha, bistveno drugačne. Posebej izpostavljeni so zdravstveni in humanitarni delavci, ki prihajajo v neposreden stik z bolniki.

Za ljudi, ki se vračajo s prizadetih območij, je pomembno spremljanje morebitnih bolezenskih znakov. Če se v 21 dneh po vrnitvi pojavijo vročina ali drugi simptomi, ki bi lahko kazali na ebolo, je potreben takojšen telefonski posvet z osebnim oziroma dežurnim zdravnikom. Pri tem je treba navesti podatke o potovanju in morebitni izpostavljenosti virusu, da lahko zdravstvena služba organizira ustrezno nadaljnjo obravnavo.

WHO za zdaj ne priporoča omejevanja potovanj ali trgovine z državami, ki jih je prizadel izbruh. V Nigeriji medtem epidemiološka preiskava še poteka. Pristojni iščejo izvor okužbe in nadaljujejo zdravstveno spremljanje identificiranih stikov. Ali je bolezen ostala omejena na en potrjen primer ali bo preiskava razkrila dodatne okužbe, bo znano šele po nadaljnjem zdravstvenem spremljanju in laboratorijskih preiskavah.