Na slovenskem nepremičninskem trgu sta se število kupoprodajnih poslov in njihova skupna vrednost v prvi polovici leta 2026 še povečala. Prav tako pa se tudi rast cen ni ustavila, ampak je dosegla nove rekordne ravni. Tako pravi Geodetska uprava RS, ki je pravkar objavila ‘Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2026’. V poročilu piše, da so v Ljubljani najvišje cene že dosegle 5.600 €/m².

Simbolični prizor vrednosti stanovanjskega objekta (foto: pxhere.com)

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sta objavila uradne podatke o dogajanju na področju nepremičnin v prvi polovici leta. V ‘Poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2026‘ piše, da se je število poslov s stanovanjskimi nepremičninami v teh 6 letošnjega leta mesecih povišalo za 3 %, potem ko se je v drugem polletju lanskega leta zmanjšalo za 8 %.

Zvišale pa so se tudi cene, kar najbrž ni presenetilo prav nikogar. Podatki kažejo, da so od januarja do junija v povprečju cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Sloveniji zrasle za 8 %, cene stanovanjskih hiš pa za 4 %. »Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla mejo 3.500 evrov na kvadratni meter (€/m²), v Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, pa mejo 5.600 €/m².

Glede na stalno rast cen od obrata leta 2015, ki se je po epidemiji Covida 19, kljub večletnemu trendu upadanja števila transakcij, celo pospešila, obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati,« ugotavljajo na GURS in na MOP. Cene so torej znova na rekordni ravni in prav nič ne kaže, da bi se kdaj v bližnji prihodnosti znižale, saj je povpraševanje še vedno večje od ponudbe, tudi rast stroškov gradnje pa se  ne zaustavlja.  

Z državnih organov so med vzroke za rast cen stanovanjskih prostorov navedli tudi visoko stopnjo zaposlenosti, rast plač ter razmeroma veliko število in obseg novih stanovanjskih kreditov na drugi strani. Sicer pa napovedujejo tudi, da bo zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite število stanovanjskih poslov že v letošnjem drugem polletju znova upadlo.

V preteklosti so namreč med zaznali močno korelacijo med gibanjem obrestnih mer, številom in obsegom novih stanovanjskih kreditov ter povpraševanjem po stanovanjskih nepremičninah.