Slovenska mesta v evropskih analizah odpadnih voda izstopajo po visokih obremenitvah z ostanki konoplje. Povsem drugačno sliko razkriva Nova Gorica, kjer leta 2025 v analiziranih vzorcih edini med 115 evropskimi mesti niso zaznali MDMA. Presenetljivi so tudi podatki o mladih: med 15-letniki se je delež tistih, ki so že uporabili konopljo, zmanjšal, med 17-letniki pa raziskave beležijo tudi izkušnje s kokainom in ekstazijem. Kaj se skriva za temi razlikami?

Simbolična fotografija prikazuje laboratorijsko analizo konoplje. (foto: Getty Images / Unsplash+)

Kaj odpadne vode razkrivajo o drogah in kaj kažejo raziskave med prebivalci?

Sledi prepovedanih drog ne izginejo, ko jih človeško telo izloči. Del snovi oziroma njihovih presnovnih produktov konča v kanalizaciji, kjer jih lahko raziskovalci odkrijejo z laboratorijskimi analizami. Tako spremljajo razlike med mesti in spremembe skozi čas, ne morejo pa ugotoviti, koliko ljudi je določeno drogo uporabilo. Za to so potrebne raziskave med prebivalci. Prav povezava obeh pristopov razkrije, zakaj visoke vrednosti ostankov konoplje v nekaterih slovenskih mestih niso nujno v nasprotju z upadom njene uporabe med 15-letniki.

Slovenska mesta v evropskem vrhu po izmerjenih ostankih konoplje

V evropski raziskavi mreže SCORE, ki jo je marca 2026 predstavila Evropska agencija za droge (EUDA), so analizirali odpadne vode iz 115 mest v 25 državah. Kanalizacijska območja so skupaj zajemala približno 72 milijonov prebivalcev. Vzorce so na posameznih lokacijah zbirali en teden med marcem in majem 2025, pri čemer so spremljali ostanke kokaina, amfetamina, metamfetamina, MDMA, ketamina in konoplje.

Pri konoplji so slovenska mesta posebej izstopala. EUDA jih skupaj z mesti v Nemčiji in na Nizozemskem uvršča med območja z najvišjimi izmerjenimi obremenitvami s THC-COOH, presnovnim produktom konoplje. Takšna uvrstitev ne pomeni, da je Slovenija po deležu uporabnikov konoplje na evropskem vrhu. Meritve zajemajo izbrana kanalizacijska območja, količina izmerjenih ostankov pa je odvisna od več dejavnikov, med drugim od količine zaužite snovi.

Razlike so opazne tudi med posameznimi dnevi v tednu. V več kot treh četrtinah sodelujočih mest so bile obremenitve z ostanki kokaina in MDMA višje ob koncu tedna, od petka do ponedeljka. Pri ketaminu je bil takšen vzorec opazen v približno polovici mest, medtem ko so bile pri konoplji, amfetaminu in metamfetaminu izmerjene količine praviloma bolj enakomerno razporejene skozi teden. Vzorci tako kažejo, da se prisotnost posameznih drog ne razlikuje le med območji, temveč tudi glede na čas merjenja.

Nova Gorica edina brez zaznanega MDMA, kokain in ketamin v Evropi v porastu

Nova Gorica je med sodelujočimi evropskimi mesti izstopala po odsotnosti zaznanih ostankov MDMA, učinkovine, povezane z ekstazijem. V analiziranih vzorcih iz leta 2025 te snovi niso zaznali, kar je bil edinstven rezultat med 115 mesti. Ugotovitev velja za teden vzorčenja, zato iz nje ni mogoče sklepati, da ekstazija v Novi Gorici nihče ni uporabljal ali da ga tam ni bilo v drugih obdobjih.

V nekaterih drugih slovenskih mestih so medtem izmerili visoke obremenitve z ostanki MDMA. Kljub temu so bila mesta v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji med tistimi, kjer so med letoma 2024 in 2025 zaznali izrazitejše zmanjšanje. Na evropski ravni se je obremenitev z ostanki MDMA v primerljivih mestih zmanjšala za približno 16 odstotkov, pri kokainu pa se je povečala za skoraj 22 odstotkov in pri ketaminu za skoraj 41 odstotkov.

Povečanje ostankov kokaina so zabeležili v 48 od 85 primerljivih mest, pri ketaminu v 40 od 66, medtem ko so pri MDMA zmanjšanje ugotovili v 48 od 78 mest. Tudi pri konoplji ni bilo enotnega trenda. Med 63 mesti s primerljivimi meritvami se je obremenitev s THC-COOH povečala v 21, zmanjšala v 28, v preostalih 14 pa je ostala približno stabilna. Evropski rezultati zato ne kažejo splošnega porasta vseh drog. Tudi znotraj posameznih držav se lahko razmere med mesti občutno razlikujejo.

Uporaba konoplje med 15-letniki upadla, vsak tretji 17-letnik jo je že poskusil

Medtem ko evropska raziskava spremlja ostanke drog v kanalizaciji, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, kakšne izkušnje imajo s prepovedanimi drogami slovenski mladostniki. Po raziskavi Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) je leta 2022 konopljo vsaj enkrat v življenju uporabilo 13,7 odstotka 15-letnikov in 33,8 odstotka 17-letnikov. Med starejšimi mladostniki je torej o takšni izkušnji poročal približno vsak tretji.

Podatki iz uradne raziskave NIJZ HBSC 2022 razkrivajo tudi, koliko mladostnikov je konopljo uporabilo v krajšem obdobju.

Še pomembnejša je primerjava s prejšnjo raziskavo. Leta 2018 je konopljo vsaj enkrat v življenju uporabilo 20,6 odstotka 15-letnikov, štiri leta pozneje pa 13,7 odstotka. Delež se je zmanjšal za 6,9 odstotne točke. NIJZ je ugotovil statistično značilen upad, zmanjšala pa sta se tudi deleža uporabe v zadnjem letu in zadnjih 30 dneh. Gre za spremembe med letoma 2018 in 2022, ne za podatek o tem, kaj se je dogajalo v letu 2026.

Pri 17-letnikih raziskava poleg konoplje beleži tudi izkušnje z ekstazijem, kokainom, amfetaminom in halucinogenimi snovmi. Čeprav so deleži pri teh drogah precej nižji kot pri konoplji, kažejo, da se izkušnje mladostnikov ne omejujejo na eno samo prepovedano snov. Pozornost vzbuja tudi njihova ocena dostopnosti konoplje. Da bi jo v naslednjih 24 urah lahko ali zelo lahko dobili, je ocenilo 38,7 odstotka 15-letnikov in 55,1 odstotka 17-letnikov. Več kot polovica starejših anketiranih mladostnikov je torej menila, da bi do konoplje lahko prišla brez večjih težav, pri čemer gre za zaznavanje dostopnosti in ne za podatek o dejanskih nakupih.

Vprašanje nezakonite prodaje se pojavlja tudi v policijskih preiskavah, med drugim v primerih, povezanih s prodajo prepovedanih drog mladoletnim. Upad uporabe konoplje med 15-letniki je spodbuden podatek, vendar ne izniči drugih ugotovitev raziskave. Med 17-letniki so izkušnje s prepovedanimi drogami pogostejše, precejšen delež pa konopljo dojema kot lahko dostopno.

Skoraj petina prebivalcev Slovenije je že uporabila prepovedano drogo

Konoplja je najpogosteje uporabljena prepovedana droga tudi med prebivalci Slovenije, starimi od 15 do 74 let. Po nacionalni raziskavi o tobaku, alkoholu in drugih drogah, ki jo je NIJZ izvedel leta 2023, je katero od prepovedanih drog vsaj enkrat v življenju uporabilo 19,2 odstotka prebivalcev te starostne skupine. Največ jih je poročalo o uporabi konoplje, in sicer 18,8 odstotka. Ekstazi je kadarkoli uporabilo 2,8 odstotka prebivalcev, kokain 2,6 odstotka, amfetamin 2,3 odstotka, LSD oziroma druge halucinogene droge pa 2,2 odstotka.

Ti podatki izhajajo iz uradne publikacije NIJZ o prepovedanih drogah v Sloveniji leta 2023. Raziskava je pokazala tudi razlike med moškimi in ženskami. Katero od prepovedanih drog je že kdaj uporabilo 22,3 odstotka moških in 16,0 odstotka žensk. Najvišji delež so zabeležili med prebivalci, starimi od 25 do 34 let, kjer je o takšni izkušnji poročalo 34,1 odstotka anketiranih.

Podatek o uporabi kadarkoli v življenju vključuje tudi ljudi, ki so določeno drogo poskusili samo enkrat pred več leti. Pri primerjanju raziskav iz različnih let je treba upoštevati še starostne skupine. Raziskavi iz let 2012 in 2018 sta zajemali prebivalce, stare od 15 do 64 let, raziskava iz leta 2023 pa prebivalce do 74. leta. Brez uskladitve starosti bi bile neposredne primerjave lahko zavajajoče.

Evropske meritve in slovenske raziskave opozarjajo na različne izzive: od visokih obremenitev z ostanki posameznih drog v nekaterih mestih do njihove dostopnosti med mladostniki. Pri načrtovanju preventive zato ni dovolj vedeti, kje so izmerili največ ostankov drog. Pomembno je predvsem razumeti, katere skupine prebivalcev so najbolj izpostavljene in kako se vzorci uporabe spreminjajo.