V ponedeljek se bo v prestolnici Armenije Erevanu začela ‘Konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti – COP17’. Tam bodo predstavniki EU poskušali pospešiti več različnih aktivnosti, mobilizacijo finančnih sredstev ter postavljanje lokalnih skupnosti v središče varstva narave.
Armenski znamenitosti – samostan Khor Virap in gora Ararat v ozadju (foto: pxhere.com)
Tokrat bo ‘Konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti – COP17’ na sporedu v Armeniji, potekala pa bo med 19. in 30. oktobrom. Komisija EU bo tam zastopala vso EU, osrednji cilj pa bo pospeševanje ukrepov, ki so bili dogovorjeni v sklopu ‘Globalnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal ‘ leta 2022. Konferenca COP17 bo sestavljena iz cele vrste dogodkov.
Predvidene so 17. konferenca pogodbenic ‘Konvencije o bioloških virih’, 12. konferenca držav pristopnic ‘Cartagenskega protokola o biološki varnosti’, 6. konferenca podpisnic ‘Nagojškega protokola o dostopu in delitvi koristi’, vrh ‘Vodje za naravo’, poseben segment konference na visoki ravni, namenska seja ‘Večstranski mehanizem DSI in sklad Cali: kaj je potrebno za omogočanje zgodnje operacionalizacije?’ in druga strokovna zasedanja.
»Letošnji globalni pregled pomeni prvi preizkus novih postopkov načrtovanja, spremljanja, poročanja in pregleda – procesa, ki se bo ponovil na konferenci CBD COP19 leta 2030. S tem pregledom ponovno potrjujemo svojo skupno zavezanost globalnemu okviru za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal in opozarjamo na nujno potrebo po pospešitvi ukrepov v vseh 23 globalnih ciljih.
Doseganje teh ciljev je bistvenega pomena za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, od zaščite in upravljanja 30 % Zemljinega kopnega, celinskih voda ter obalnih in morskih območij do leta 2030 do obnove degradiranih ekosistemov in vključevanja biotske raznovrstnosti v vse sektorje in politike,« so pojasnili s Komisije EU. Pričakuje se tudi, da bodo svetovni voditelji sprejeli Erevansko deklaracijo z naslovom ‘Ukrepanje za naravo’.
EU želi, da bi bili v tem tekstu poudarki glede pospešitve izvajanja, mobilizacije finančnih sredstev ter postavljanja domorodnih ljudstev oz. lokalnih skupnosti v središče varstva narave. Spomnili pa so še, da je znanost zelo jasna – zdravi ekosistemi so bistveni za državna gospodarstva, trajnostna delovna mesta, izkoreninjenje revščine, zdravje ter blaženje podnebnih sprememb in odpornost nanje.