Na štirih odsekih slovenskih avtocest so sistemi za sekcijsko merjenje hitrosti že prestali prvo overitev. Če bo ugotovljena prekoračitev, lahko voznika doleti od 40 do 1.200 evrov globe, pri večjih prekoračitvah pa tudi kazenske točke.
Svetlobne sledi vozil na slovenski avtocesti A1. (Jeancaffou / Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0, obrezano)
Štirje odseki so že prestali prvo overitev
Sekcijsko merjenje hitrosti na slovenskih avtocestah je septembra naredilo pomemben korak naprej. Urad Republike Slovenije za meroslovje je najprej zaključil prvo overitev treh od štirih odsekov z merilniki hitrosti iCar5.
Gre za odseke Logatec–Vrhnika v smeri Ljubljane, Ljubljana Brod–Vodice v smeri Kranja ter Grosuplje–Ivančna Gorica v smeri Novega mesta. Prvi je zaprt odsek, druga dva sta odprta, kar pomeni, da je na merjenem delu možen tudi izvoz oziroma uvoz. Na vseh treh sistem vozila zaznava s sprednje strani.
Še pomembnejši za voznike je podatek, da se rezultati meritev na teh overjenih odsekih po navedbah Urada za meroslovje lahko uporabljajo za potrebe prekrškovnega postopka zaradi prekoračitve hitrosti na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa.
Nadzor na slovenskih cestah se je sicer v zadnjem obdobju izvajal tudi na druge načine. Na Dnevnih Novicah smo že poročali, kako poteka poostren nadzor na slovenskih avtocestah, pri sekcijskem merjenju pa je bistvena razlika v tem, da hitrost ni ugotovljena zgolj na eni merilni točki.
Sredi septembra je sledil še četrti sistem
Prvim trem je 16. septembra sledil še četrti sistem. Urad za meroslovje je zaključil postopek prve overitve merilnika na štajerski avtocesti med predorom Podmilj in Ločico v smeri proti Mariboru.
Merjeni odsek je dolg 11.906 metrov in je odprt, saj je na njem izvoz Trojane. Meritev poteka s sprednje strani vozila, sistem pa pokriva odstavni, vozni in prehitevalni pas.
Tako so prvo overitev prestali vsi štirje napovedani sistemi iCar5. Toda tu je potrebna natančnost: overitev potrjuje meroslovno ustreznost merilnika in je ne gre enačiti z dejanskim začetkom policijskega nadzora.
Koliko lahko stane prekoračitev?
Nova tehnologija ne prinaša novega cenika glob. Če je ugotovljena prekoračitev dovoljene hitrosti, se sankcija določi po Zakonu o pravilih cestnega prometa glede na vrsto ceste in višino prekoračitve.
Aktualno prečiščeno besedilo zakona za prekoračitve na avtocesti oziroma hitri cesti, ki izpolnjuje pogoje iz 46. člena, določa več razredov sankcij. Po podatkih Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PISRS) je pri prekoračitvi dovoljene hitrosti do vključno 20 kilometrov na uro predpisana globa 40 evrov. Če voznik dovoljeno hitrost prekorači za več kot 20 in do vključno 30 kilometrov na uro, znaša globa 60 evrov, pri prekoračitvi za več kot 30 in do vključno 40 kilometrov na uro pa 120 evrov.
Nad to mejo postanejo posledice občutnejše. Za prekoračitev za več kot 40 in do vključno 50 kilometrov na uro zakon določa 250 evrov globe in tri kazenske točke. Pri več kot 50 in do vključno 60 kilometrih na uro prekoračitve je predpisanih 400 evrov in pet kazenskih točk. Če je dovoljena hitrost prekoračena za več kot 60 kilometrov na uro, zakon določa 1.200 evrov globe in devet kazenskih točk.
Na avtocesti ne velja vedno 130 km/h
Ob številkah od 40 do 1.200 evrov se hitro pojavi vprašanje, od katere hitrosti se pravzaprav računa prekoračitev. Splošna najvišja dovoljena hitrost za osebna vozila na avtocesti je 130 kilometrov na uro, vendar na posameznem delu ceste ni nujno dovoljena prav takšna hitrost.
S prometno signalizacijo je lahko določena nižja omejitev, za nekatere kategorije vozil pa veljajo drugačne najvišje dovoljene hitrosti. ZPrCP sankcije veže na prekoračitev hitrosti, dovoljene s prometnim pravilom ali prometnim znakom.
Zato samo podatek o izmerjeni hitrosti še ni dovolj za trditev, koliko bi znašala globa na konkretnem odseku. Upoštevati je treba omejitev, ki velja tam, kjer se meritev izvaja, in okoliščine konkretnega primera.
Ena kamera ni več vsa zgodba
Prav tu je največja razlika, ki jo bodo pri sekcijskem merjenju občutili vozniki. Pri običajnem merjenju se hitrost ugotavlja na določenem merilnem mestu, odsekovni sistem pa temelji na prehodu vozila skozi daljši merjeni odsek in na tej podlagi ugotavlja njegovo povprečno hitrost.
Voznik torej ne pelje zgolj mimo ene merilne točke. Sistem spremlja njegov prehod skozi odsek, kar pojasni tudi samo poimenovanje odsekovno oziroma sekcijsko merjenje hitrosti.
Po septembrskih postopkih imajo vsi štirje napovedani sistemi iCar5 opravljeno prvo overitev. Ko bo nadzor dejansko stekel, zato za voznika ne bo bistveno, kje ob cesti stoji posamezna kamera, temveč kakšna je njegova hitrost skozi merjeni odsek.