Opremljanje stanovanja se lahko začne zelo preprosto: potrebujemo omaro, izmerimo steno in pogledamo, kaj ponujajo saloni. Če najdemo kos pravih mer, primerne kakovosti in v okviru proračuna, je odločitev hitro sprejeta. Težje postane, ko standardne mere ne ustrezajo prostoru ali ko želimo iz razpoložljivih kvadratnih metrov dobiti nekaj več. Takrat se običajno pojavi vprašanje, ali se splača pohištvo naročiti pri mizarju.
Foto: mizarstvo-mar.si/projekt/zobozdravstvena-ordinacija/
Včasih je salon povsem dovolj
Pohištveni saloni imajo eno prednost, ki je ne gre podcenjevati. Večino stvari lahko pred nakupom vidimo in preizkusimo. Odpremo predal, pogledamo notranjost omare, se dotaknemo površine in precej hitro ugotovimo, ali nam kos ustreza.
Če je pohištvo na zalogi, je lahko čez nekaj dni že doma. Tudi cena je običajno jasna precej zgodaj, čeprav je pri večjih sestavih dobro preveriti, kaj je dejansko vključeno – dostava in montaža denimo nista vedno del zneska, ki ga najprej vidimo.
Za samostoječo komodo, knjižno polico, jedilno mizo ali omaro v prostoru pravilnih oblik je lahko takšen nakup najbolj racionalna odločitev. Če na dva metra široko steno postavimo omaro širine 180 centimetrov in nam preostalih 20 centimetrov ne povzroča nobenih težav, bi bilo precej težko trditi, da zaradi tega nujno potrebujemo izdelek po meri.
Današnja ponudba je poleg tega precej bolj prilagodljiva kot nekoč. Številni programi so modularni, zato lahko kombiniramo različne širine elementov, fronte, police, predale in dodatke. V prostoru pravilnih oblik je mogoče na ta način priti do zelo dobre rešitve, ne da bi bilo treba izdelovati vse od začetka.
Težava se začne tam, kjer prostor ne sledi katalogu
Stene seveda niso vedno dolge natanko toliko, kot predvidevajo pohištveni moduli. Še manj prijazne do standardnih mer so mansarde, niše, prostori pod stopnicami in ozke predsobe.
Predstavljajmo si spalnico s steno, široko 327 centimetrov. Pri serijski omari bomo iskali kombinacijo elementov, ki se tej meri čim bolj približa. Morda bo na eni strani ostalo 17 centimetrov praznine, morda bomo potrebovali zaključni element. To ni nujno problem. Če pa v stanovanju že sicer primanjkuje prostora za shranjevanje, začnejo takšni centimetri dobivati drugačno vrednost.
Še bolj očitno je v mansardi. Standardna visoka omara se pod poševnino preprosto konča tam, kjer zmanjka višine, nad njo pa ostane prostor, ki ga težko uporabimo. Pri pohištvu po meri za dom je mogoče element prilagoditi naklonu strehe in izkoristiti tudi površine, kjer običajna omara nima več kaj iskati.
Podobno velja za kuhinjo. Nekaj centimetrov praznine na koncu niza ni tragedija, lahko pa pomeni, da smo izgubili ravno toliko širine, kolikor bi je potrebovali za uporaben predal. Pri majhnem stanovanju se takšne podrobnosti občutijo precej bolj kot pri veliki hiši.
Pri primerjavi cen se hitro primerja stvari, ki niso enake
Najpogostejši argument proti pohištvu po meri je cena. In pogosto drži: osnovno serijsko pohištvo je praviloma cenejše. Proizvajalec izdela veliko enakih elementov, postopki so standardizirani in strošek posameznega kosa je lahko zato nižji.
Toda primerjava postane zanimivejša pri pohištvu srednjega in višjega kakovostnega razreda. Takrat dve ponudbi, ki sta na prvi pogled precej narazen, morda ne vključujeta istih stvari.
Pri omari je denimo pomembno, kakšna je notranjost. So vključeni samo police in obešalna palica ali tudi predali in izvlečni elementi? Kakšni so tečaji in vodila? Je v ceni montaža? Pri kuhinji je seznam še daljši, saj lahko na končni znesek precej vplivajo delovna površina, notranji mehanizmi, zaključne stranice in različne prilagoditve.
Tudi pri mizarju višja cena sama po sebi ne zagotavlja boljšega izdelka. Pomembni so material, konstrukcija, okovje, natančnost izdelave in montaža. Oznaka »po meri« pove predvsem to, da je bil kos izdelan za določen prostor; o njegovi kakovosti morajo povedati več druge podrobnosti.
Zato je ponudbe smiselno primerjati šele takrat, ko približno vemo, kaj za posamezno ceno dejansko dobimo.
Foto: mizarstvo-mar.si/projekt/zobozdravstvena-ordinacija/
Največja razlika se včasih skriva za vrati omare
Pohištvo po meri pogosto povezujemo predvsem z zunanjimi dimenzijami, vendar je lahko večja prednost v notranjosti.
Dva človeka imata lahko na voljo popolnoma enako tri metre dolgo steno, vendar potrebujeta povsem različni omari. Nekdo ima veliko srajc, suknjičev in plaščev ter potrebuje predvsem obešalne palice. Drugi večino oblačil zlaga in bi mu enaka razporeditev samo jemala prostor.
Pri izdelavi pohištva po meri lahko že pred izdelavo določimo, koliko bo polic, kje bodo predali in koliko prostora potrebujemo za obešanje. Podobno je v kuhinji. Če veliko kuhamo, nam lahko več pomenijo široki predali za lonce ob kuhališču kot omarice, ki so razporejene zgolj zato, ker tako narekuje standardni modul.
Tu se pokaže bistvena razlika. Pri nakupu gotovega kosa svoje stvari bolj ali manj prilagodimo notranjosti, ki jo je določil proizvajalec. Pri individualni izdelavi je mogoče notranjost do neke mere načrtovati okoli stvari, ki jih dejansko imamo.
To pa še ne pomeni, da je treba prilagajati prav vse. Če nam standardna notranjost dobro ustreza, od dodatnega načrtovanja ne bomo imeli posebne koristi.
Pomembno je tudi, koliko časa bomo ostali
Na to se pri opremljanju pogosto pozabi. Vgradna omara je lahko za določeno spalnico odlična, vendar je izdelana prav za tisto steno. Če se čez dve leti preselimo, je ne bomo nujno mogli preprosto odnesti v naslednje stanovanje.
Samostoječa omara iz salona ima tu očitno prednost. Razstavimo jo, preselimo in ponovno sestavimo. Morda v novem prostoru ne bo izkoristila vsakega centimetra, vendar bo še vedno opravljala svojo nalogo.
Zato je pri najemniškem stanovanju ali domu, za katerega že vemo, da je začasen, vredno premisliti, koliko denarja želimo vložiti v vgradne rešitve. Pri hiši ali stanovanju, kjer nameravamo ostati desetletje ali več, je računica drugačna. Takrat ima lahko boljši izkoristek prostora vsakodnevno vrednost zelo dolgo.
Enako velja za posamezne kose. Jedilna miza ali stol se bosta verjetno selila precej lažje kot kuhinja, garderobna stena ali omara pod poševnim stropom.
Pri nekaterih prostorih ima mizar precej lažje delo kot katalog
Mansarda je najbolj očiten primer, ni pa edini. V starejših hišah stene niso vedno povsem ravne, vogali niso nujno pravi, v prostoru so lahko stebri ali dimniške tuljave. V predsobi je treba včasih na zelo majhni površini najti prostor za čevlje, jakne, torbe in še kakšen gospodinjski pripomoček.
Takrat standardni elementi hitro zahtevajo kompromise.
V podjetju Mizarstvo M.A.R. iz Postojne, ki deluje od leta 2005, pri izdelavi pohištva izhajajo iz individualnega svetovanja ter prilagajanja rešitve prostoru in željam naročnika. Takšen način dela pride najbolj do izraza prav pri prostorih, kjer dimenzije ali način uporabe zahtevajo rešitev, ki je med standardnimi elementi težko najti.
Druga takšna situacija je opremljanje več povezanih prostorov. Material ali linijo kuhinje lahko nadaljujemo v dnevni sobi, predsobi ali drugem delu stanovanja, ne da bi morali pri različnih proizvajalcih iskati približno podobne dekorje.
Pri tem pa tudi individualno izdelano pohištvo ne bi smelo biti samo sebi namen. Če je v salonu že na voljo kos, ki se prostoru dobro prilega in nam ustreza po kakovosti, ni veliko razlogov, da bi ga zavrnili samo zato, ker ni unikaten.
Foto: mizarstvo-mar.si/projekt/unicredit/
Dom je lahko sestavljen iz obojega
V praksi je pogosto najbolj smiselna kombinacija.
Kuhinjo naročimo po meri, ker moramo upoštevati tloris, priključke in aparate, jedilno mizo pa kupimo v salonu. V spalnici izdelamo garderobno omaro čez celotno steno, posteljo in nočni omarici pa izberemo med serijskimi modeli. Tudi v dnevni sobi ni nobene potrebe, da bi vsak kos prišel iz iste delavnice ali iste kolekcije.
S takšnim pristopom lahko večji del proračuna namenimo tistemu, kjer prilagoditev res nekaj prinese. To je lahko boljši izkoristek majhnega prostora, rešitev problematične niše ali notranjost omare, narejena za konkretne potrebe.
Pohištvo po naročilu je zato najbolj smiselno tam, kjer bi nas standardne dimenzije prisilile v preveč kompromisov. Drugje lahko kakovosten kos iz salona svojo nalogo opravi enako dobro in pogosto hitreje.
Pred nakupom si je zato koristneje ogledati prostor kot katalog. Če standardne mere ustrezajo, notranjost pohištva odgovarja našim potrebam in kos lahko nekoč tudi preselimo, je salon zelo razumna izbira. Če pa zaradi standardnih dimenzij ostajajo neuporabni deli prostora, potrebujemo posebno razporeditev ali opremljamo zahtevnejši tloris, začne imeti izdelava po meri precej več smisla.
Na koncu se razlika najbolj pokaže šele med uporabo. Dobro izbrano pohištvo je tisto, pri katerem po nekaj letih ne razmišljamo več, ali je prišlo iz salona ali mizarske delavnice. Pomembneje je, da predal odpremo brez težav, da imajo stvari svoje mesto in da ob omari ne gledamo vsak dan praznega kota, za katerega smo že ob nakupu vedeli, da nas bo motil.