Hrvaško pretresa afera z ilegalnimi odlagališči nevarnih odpadkov. Zgodba je delno povezana tudi s Slovenijo, bistvo afere pa je, da hrvaški državni organi niso reagirali, ko so bile kršitve ugotovljene, zato strupene snovi resno ogrožajo že vrsto občin.

Leto in pol po aretacijah so vreče odpadkov še vedno na istem mestu (foto: europol.europa.eu)

Skupni evropski policijski organ Europol je že 15. februarja 2025 objavil novico, da je bilo po skupni akciji hrvaških, slovenskih in italijanskih organov aretiranih 13 članov  kriminalne mreže, ki se je ubadala s čezmejnim prevozom in nezakonitim odlaganjem nevarnih odpadkov na Hrvaškem. Nevarni odpadki so prihajali predvsem iz Italije, a tudi iz Slovenije in Nemčije, v manjši meri pa tudi iz Hrvaške (medicinski odpadki).

»Namesto da bi bili ustrezno obdelani in odloženi, preiskava kaže, da so bili odpadki zgolj zakopani ali odloženi na najmanj treh lokacijah. Ocenjuje se, da je bilo na ta način nezakonito odloženih najmanj 35.000 ton odpadkov, s čimer so storilci kaznivih dejanj pridobili vsaj 4 milijone evrov dobička,« so tedaj pojasnili z Europola. Niso pa npr. objavili ključne informacije, da gre za lokacije na področju Gospića.

Ista kriminalna ekipa naj bi namreč delovala tudi drugje po Hrvaški, oz. vsaj v Varaždinu in v Benkovcu. V Gospiću in v širši regiji Like pa je v zadnjih tednih mnogim prekipelo. Od 15. februarja lani (prevzaprav so bile aretacije opravljene že dva dneva pred tem), se namreč glede sanacije nevarnega odlagališča ni zgodilo prav veliko. Strupene snovi, še posebej svinec, večne kemikalije (PFSA) in mikroplastika pa tam že prodirajo v vodne vire.   

Ker je vsa Lika na kraškem svetu, se strupi pojavljajo v podtalnici, ki se nato izliva v Jadransko morje. Grožnja se tako lahko hitro razširi vse od zadarskega zaledja do zgornjega Kvarnerja in nato proti Istri. Krajani Like so se zaradi te zdravstvene nevarnosti povezali v civilna združenja in začeli protestirati. 17. avgusta je v Gospiću potekala izredna seja Parlamentarnega odbora za varstvo okolja in narave, a so jo zastopniki civilnih iniciativ in opozicije hitro zapustili.

Bili so namreč zelo nezadovoljni s tem, kar so slišali od predstavnikov hrvaške vlade, saj ni bilo znakov, da bi se sanacija v lahko kmalu začela. Sledila je tudi izredna seja hrvaškega parlamenta, kjer so se spori in obtožbe proti vladajoči opciji še stopnjevale. V hrvaškem Saboru so prejšnji teden po 18 urah razprave sicer v izglasovali 11 točk oz. zaključkov, ki pa marsikoga niso prepričali. Zato se za soboto, 5. septembra, v Zagrebu napovedujejo množični javni protesti.

Ne gre namreč le za Gospić. Na Hrvaškem je po neuradnih podatkih preko 1000 ilegalnih odlagališč odpadkov, med njimi pa so poleg tistih v Liki kot najbolj nevarna označena odlagališča jama Sovjak pri Viškovu nad Reko, zagrebška Kosnica ter odlagališči Poznanovec in Brezje pri Varaždinu, ki sta tudi manj kot 20 km oddaljeni od slovenske meje.