Angeli varuhi slovenskega spleta so tokrat opozorili na dve aktualni spletni prevari. Pri prvi gre za telefonski klic lažnega bančnega uslužbenca, pri drugi pa za lažna sporočila s Statističnega urada RS.
Tako je videti lažno sporočilo SURS (foto: SI-CERT/varninainternetu.si)
Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT je pravkar opozoril na dve spletni oz. komunikacijski prevari, ki sta v zadnjih tednih postali zelo aktualni. S programa Varni na internetu, ki ga vodi prav SI-CERT, so najprej opozorili na lažne klice iz bank. Pri tem poskusu prevare potencialno žrtev najprej kontaktirajo po telefonu in trdijo, da jo kličejo z njene banke.
Potem ji povejo, da naj bi nekdo v njenem imenu odprl bančni račun ali celo najel kredit, nakar žrtev poskusijo prepričati, da je potrebno zato njen denar čim prej prenakazati na drugi (oz. tretji) račun, ki naj bi bil ‘varen’ račun. Če to ne vžge, poskušajo žrtev prepričati, da jim posreduje bančne podatke (št. računa, geslo…). Osnovni cilj vsake tovrstne komunikacije je ta, da žrtev prestrašijo in da zato hitro ukrepa, ne da bi dobro premislila, kaj se dogaja.
»Prevaranti so lahko zelo prepričljivi. Pogosto govorijo tekoče slovensko, poznajo nekaj tvojih javno dostopnih podatkov in se predstavljajo kot uslužbenci banke, Banke Slovenije ali celo SI-CERT-a,« pravijo s programa Varni na internetu in znova opozarjajo, da banka ne bo nikoli nikogar prosila, naj denar prenakaže na drug račun. Poleg tega se nikoli nikomur ne razkriva številke bančne kartice, CVV kode ali drugih občutljivih bančnih podatkov.
Podobno se zadnje čase pojavljajo spletni kriminalci, ki se v lažnih sporočilih predstavljajo kot uslužbenci Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in potencialno žrtev poskušajo prepričati, da jim posreduje podatke o poslovanju, transakcijah ali poslovnih partnerjih. Cilj je pridobiti resnične informacije, da bi jih kasneje uporabili za bolj prepričljive in donosne vrste prevar, kot je na primer lažna zahteva za kakšno plačilo.
Zato s programa Varni na internetu svetujejo, naj se ne odpira nobene sumljive priponke in povezave, naj se ne izpolnjuje nobenih obrazcev nepreverjenih pošiljateljev in naj se vsaka zahteva za posredovanje podatkov preveri prek uradnih kontaktov organa, podjetja ali službe, katera naj bi stala izza sporočila. Sumljivo pa je vsako nepričakovano sporočilo, sploh če od naslovnika zahteva nenavadne podatke.