Angeli varuhi slovenskega spleta, ki so zbrani pri projektu Varni na internetu, tokrat znova opozarjajo na dve že znani vrsti prevar. Prva je povezana z investicijami v kriptovalute, druga pa z lažnimi spletnimi kupci.
Znan slovenski pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti (foto: pxhere.com)
Z Nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, ki vodi projekt Varni na internetu, so najprej spomnili, da se velika večina prevar s kriptovalutami prične tako, da uporabnik naleti na oglas, ki obljublja zajamčene donose, minimalna tveganja in nizek začetni vložek. Potem pa se začetni znesek, ki znaša med 200 in 300 evri, hitro spremeni, saj spletni prevaranti izrisujejo lažne grafe, ki na katerih vrednost in zaslužek strmo rasteta.
Tako najbrž prav vsakega potencialnega ‘investitorja’ zamika, da bi povišal svoj vložek v kriptovalute in s tem še več zaslužil. Če to tudi dejansko stori, se zgodba hitro zasuka v negativno smer, saj spletni goljufi nočejo izplačati denarja. Izplačilo pogojujejo s tisoč in enim stroškom, ali pa si izmislijo nekakšne vzroke, da do dejanskega izplačila denarja nikoli ne pride. »A tu žal ne govorimo o malih zneskih; oškodovanja pri tej vrsti prevare so ogromna.
Lani je policija zabeležila kar 19 milijonov evrov škode, povprečno oškodovanje pa je znašalo 28.000 evrov,« sporočajo s projekta Varni na internetu. Druga aktualna vrsta prevare pa je nekoliko predelana inačica ‘prevare lažnih prodajalcev oziroma lažnih trgovin’ – gre namreč za lažne kupce. Spletni prevaranti se avtorju pravega prodajnega oglasa predstavijo kot zainteresirani kupci, v resnici pa nato poskušajo dobiti podatke njegove kreditne kartice.
»Kako jim to uspe? Tako, da komunikacijo preusmerijo na eno izmed chat aplikacij in ti pošljejo povezavo do lažne spletne strani, ki posnema izgled prave – skoraj je ne prepoznaš, če ne preveriš linka. Tam moraš vpisati podatke kartice, ki jih tako posreduješ goljufu, ki ti izprazni račun. Ne pozabi: za prejem denarja nikoli ne vpisuj svoje kreditne kartice, dovolj je TRR,« pa opozarjajo z Nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.