Ta teden je Slovenija gostila dva množično obiskana kongresa, ki sta bila posvečena dvema med seboj zelo različnima, a hkrati zelo aktualnima področjema nevarnosti na spletu – kibernetski varnosti in dezinformacijam.
Prizor z lanskega kongresa EU DisinfoLab proti dezinformacijam (foto: disinfo.eu)
Brdo pri Kranju je gostilo slovensko državno ‘Konferenco ZInfV-1 – Zakon za kibernetsko varno prihodnost Slovenije’, ki jo je organiziral Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV). Kibernetska in informacijska varnost sta še posebej v zadnjem desetletju postali izjemno pomemben del delovanja državnih institucij in zagotavljanja varnosti v celotni državi.
Zato je bil letos v Republiki Sloveniji sprejet nov zakon ZInfV-1, ki hkrati pomeni prenos EU Direktive NIS 2, in predstavlja celovit državni okvir za vzpostavitev še bolj odpornega digitalnega okolja za vse ključne družbene, državne in gospodarske sisteme. »Zaključni poudarek konference je bil jasen: ZInfV-1 ni le nova zakonodajna obveznost, temveč naložba v zaupanje, varnost in odpornost digitalne družbe.
Slovenija s tem stopa med države, ki razumejo, da je kibernetska varnost ključni gradnik nacionalne suverenosti in konkurenčnosti v digitalni dobi,« so sporočili z URSIV. Ljubljana pa od včeraj gosti dvodnevno konferenco ‘#Disinfo2025’. Dogodek je pripravila evropska nevladna organizacija ‘EU DisinfoLab’ s sedežem v Bruslju, udeležuje pa se je preko 600 pretežno tujih gostov.
Prvi dan kongresa so prisotni strokovnjaki iz EU, iz vladnih in nevladnih organizacij, akademskih krogov ter iz medijev debatirali o prepoznavanju in preprečevanju tujega vmešavanja v informacijski prostor, o zaščiti demokratičnih vrednot ter o načrtnih poskusih vplivanja na regularnost volitev s strani akterjev iz tujine.
Pri tem so na ‘#Disinfo2025’ omenili ruske in kitajske poskuse vplivanja na volitve ter službeno širjenje pro-ruskih dezinformacij s strani ruskih vohunov, ki so ju v Sloveniji prijeli pred dvema letoma. Druga malce bolj izstopajoča tema kongresa pa je uporaba ‘Zakona EU o digitalnih storitvah’.