Potem, ko je bil rdeči alarm zaradi slabega vremena za Slovensko Istro preklican, so se na Agenciji RS za okolje (ARSO) lotili pojasnjevanja, zakaj so bile padavine precej manjše od njihovih napovedi.
Spremenjena klima je negativno vplivala na točnost vremenoslovcev (foto: ARSO/gov.si)
Potem, ko so točno pred dvema tednoma ekstremne padavine povzročile obsežne poplave v zaledju koprske občine, 2. septembra pa v zaledju piranske občine, so se istočasno znašli pod bodo v sosednjih v hrvaških mestih Buje in Umag, so v poplave doživeli tudi v Trstu. Zato je bila ta teden že za ponedeljek za vso Primorsko zvečer razglašen nov in sicer rdeč alarm. Fronte in nalivi so si nato res sledili, a na srečo tokrat ni bilo ‘vesoljnih potopov’.
Fronte so na srečo v veliki meri zaobšle slovenski del Istre, usmerile so se drugam. Prišle so malce prej kot je bilo napovedano, pa tudi celotno obdobje slabega vremena je trajalo dlje od prvotnih napovedi. Tudi same napovedi so se sproti spreminjale in včasih niso držale niti 24 ur. Potem, ko je bil alarm zaradi slabega vremena za Slovensko Istro končno preklican, pa so se na Agenciji RS za okolje (ARSO) lotili pojasnjevanja, zakaj njihove napovedi niso držale.
Kako je torej možno, da leta 2025, z vsemi aplikacijami, opazovalnimi postajami, sateliti in celo pomoči umetne inteligence prebivalstvo Slovenije ne more več zaupati niti napovedi za naslednjih 24 ur? »Modeli za omejena območja uporabljajo robne in začetne pogoje globalnih, nato pa na manjših območjih (okoli 1000 km) izračunajo podrobnejše vrednosti meteoroloških spremenljivk v ločljivosti le nekaj km.
Sposobni so torej zelo podrobnih napovedi, a zaradi nepredvidljivega značaja vremenskih dogajanj so le-te lahko tudi časovno in prostorsko zavajajoče. Posebej to velja za konvektivni tip padavin, ko ni možno vnaprej podrobno predvideti točke proženja padavin. Močne in dolgotrajne nalive je tako zares možno zaznati šele, ko že nastajajo in jih izmeri vremenski radar,« so sporočili z a Agenciji RS za okolje.
Dejstvo je, da je bila glavnina nevihtnega dogajanja v prvem dnevu prehoda fronte od naših krajev odmaknjena 15-20 km, so pa nevihte potovale čez Kraški rob v notranjost države. Na območju Linjana in Gradeža je po poročanju v kratkem času krajevno padlo okoli 200 mm dežja, zadnje obsežno močnejše neurje pa je zavilo nad hrvaški del Istre.
Z ARSO so med drugim še dodali, da so močnejši nalivi tokrat ostali nad morjem. Pozorni opazovalci dogajanja v Severnem delu Jadrana pa so opazili, da so se mnoge nevihte na morjem razbohotile v predelih s toplejšimi morskimi tokovi tik ob oblah in nad lagunami italijanske strani Jadranskega morja.