Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je konec tedna predstavilo novo raziskavo javnega mnenja ‘Standardni Eurobarometer – Jesen 2023/2024’, ki se je v EU in v Sloveniji izvajala med 23. oktobrom in 17. novembrom letošnjega leta. Rezultati so malce protislovnimi, saj so pokazali, je zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji nadpovprečno visoko, hkrati pa obstaja cela vrsta konkretnih pomislekov, težav in bojazni.
Zastavi Evropske unije in Slovenije (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Raziskava javnega mnenja ‘Standardni Eurobarometer – Jesen 2023/2024’, je pokazala, da je kar 93 odstotkov vseh vprašanih Slovencev zadovoljnih s svojim življenjem – na ravni celotne EU to povprečje znaša 84 odstotkov. Po drugi strani pa so bili anketirani Slovenci precej bolj razdeljeni na primer glede trenutnega stanje slovenskega gospodarstva, saj ga je 51 odstotkov ocenilo kot slabo, 48 odstotkov pa kot dobro.
»Kot največji izziv pred Slovenijo v tem času Slovenci navajajo rast cen/inflacijo oz. naraščanje življenjskih stroškov, ki ga izpostavlja več kot tretjina vprašanih Slovencev. Na drugo mesto pred izzivi vprašani postavljajo priseljevanje, ostale tematike pa izgubljajo ostrino,« so ob objavi rezultatov ankete sporočili s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Slovenci pa imamo tudi malce drugačno mnenje o pomoči Ukrajini.
Sicer je ta konflikt za Slovence trenutno še največji izziv za EU (36 %), medtem ko je na drugem mestu priseljevanje v EU (33 %). Vseeno smo v Sloveniji z odzivom oblasti glede ruske invazije na Ukrajino malce manj zadovoljni, kot so v povprečju drugi državljani EU. Precej bolj smo naklonjeni humanitarnim ukrepom, kot pa pomoči za nadaljevanje konflikta, manj kot polovica vprašanih pa je naklonjena financiranju vojaške opreme za Ukrajino.
Poleg tega se Slovenci sicer počutijo polnopravne državljane EU, a po drugi strani domače oblasti in mednarodne institucije vse bolj izgubljajo zaupanje slovenskega prebivalstva. Slovenci prav tako po tej anketi nimajo preveč zaupanja v kredibilnost nacionalnih medijev, saj menijo, da mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da (pre)pogosto objavljajo zavajajoče oz. napačne informacije.