Komisija EU je Ukrajini pravkar namenila dodatno pomoč v višini 1,5 milijarde evrov. S tem je skupna finančna podpora EU Ukrajini in Ukrajincem od začetka vojne dosegla vrtoglav znesek skoraj 85 milijard evrov. Vseeno pa se dogajanje na fronti trenutno bolj nagiba na rusko stran.

Čeprav gre za 1,5 milijarde evrov, so nakazilo poimenovali mikro-finančna pomoč (foto: FB European Commission)

Komisija EU je danes Ukrajini izplačala dodatno finančno pomoč v višini 1,5 milijarde evrov in ob tem pojasnila, da gre za zadnje plačilo v okviru do 18 milijard evrov vrednega instrumenta ‘Makrofinančne pomoči +’. S tem paketom pomoči je EU Ukrajini spet pomagala pokriti njene takojšnje potrebe po financiranju za leto 2023, ki se hitro izteka. Ta denar sicer ne bo šel za vojaške potrebe, ampak za infrastrukturo in socialo.

»Ta podpora bo Ukrajini pomagala še naprej izplačevati plače in pokojnine ter ohraniti izvajanje osnovnih javnih storitev, kot so bolnišnice, šole in stanovanja za premeščene osebe. S podporo bo lahko Ukrajina zagotovila makroekonomsko stabilnost in obnovila kritično infrastrukturo, ki jo je Rusija uničila med vojno agresijo, kot so energetska infrastruktura, vodni sistemi, prometna omrežja, ceste in mostovi,« so pojasnili s Komisije EU.

Dodali so še podatek, da je skupna finančna podpora EU Ukrajini od začetka vojne dosegla višino skoraj 85 milijard evrov. V ta znesek so vštete finančna, humanitarna, nujna in vojaška pomoč. Evropska komisija je predlagala tudi dodatno podporo in sicer v višini 50 milijard evrov do leta 2027. Evropska solidarnost z Ukrajinci seveda ni sporna, a se zaradi dvomljivih politično-vojaških odločitev ukrajinskih oblasti pojavlja vse več pomislekov.

Ukrajinska strategija že od začetka spopadov ni bila vedno najbolj smiselna, čeprav se pri prav vsaki vojni dogajajo malomarnosti, napake in nesporazumi. Vendar letos Ukrajinci niso želeli začeti ofenzive že aprila, kot so jim predlagali strategi zveze NATO, ampak so raje počakali na dostavo sodobnejšega orožja. Ko so junija končno napadli, pa so ugotovili, da so se medtem Rusi z utrjenimi obrambnimi linijami in minskimi polji dobro pripravili na obrambo.

Zahodni zavezniki so sicer svetovali ofenzivo na samo enem (najbrž najbolj občutljivem odseku fronte), vendar so se ukrajinske oblasti raje odločile za istočasni napad na kar treh odsekih. Tako so oslabile svoje sile, ukrajinskih žrtev je bilo nad pričakovanji, napad je kmalu zastal, do danes pa so na vseh treh frontah pobudo že prevzeli Rusi. Ukrajinci naj bi imeli od junija do danes preko 100.000 ranjenih in mrtvih (po ruskih podatkih celo 160.000).

Tudi mobilizacija civilistov v vojsko po uradnih ukrajinskih podatkih v zadnjih mesecih ni bila preveč uspešna. Tako zadnje tedne nihče več ne omenja ukrajinskega zavzetja Krima in vsega preostalega teritorija te nesrečne države, vse bolj pa se govori o mirovnih pogajanjih (na katera Rusija trenutno najbrž ne bo pristala). Razmere v ukrajinski vojski naj bi bile vse težje, vojaška pomoč z Zahoda je vsaj začasno usahnila in pomanjkanje streliva se že pozna ponekod na frontnih črtah.

Tudi zato je novih 1,5 milijarda evrov finančne pomoči EU v tem trenutku zelo pomembnih. Vendar pa danes prav nič ne kaže, da bi bilo spopadov lahko že v kratkem konec in da bi lahko Ukrajina, kljub vsem pogumu in odločnosti njenih vojakov v frontnih jarkih, to vojno nekega dne tudi dobila.