V maju 2018 je Svet za zunanje zadeve (trgovina) sprejel pogajalske smernice za začetek pogajanj EU glede prostotrgovinskih sporazumov z Avstralijo in Novo Zelandijo. Konec junija so bile smernice tudi javno objavljene na spletni strani Evropske komisije, prvi krog pogajanj z obema državama pa bo potekal že pred iztekom meseca julija.
EU sklepa prostotrgovinske sporazume z nekdanjimi angleškimi kolonijami (ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija), Angleži pa medtem zapuščajo EU (foto: Gnangarra/commons.wikimedia.org)
Pogajalske smernice ob začetku pogajanj EU za prostotrgovinska sporazuma z Avstralijo in Novo Zelandijo se nanašajo na področja, ki naj bi zajela liberalizacijo blagovne menjave, trgovine s storitvami in neposrednih naložb z vidika dostopa na trg in javnih naročil, skupaj z določbami, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, necarinske ovire, sanitarne in fitosanitarne ukrepe, majhna in srednja podjetja, regulatorno sodelovanje, trajnostni razvoj, idr.. Ne predvidevata pa določb glede zaščite naložb in reševanja sporov med investitorjem in državo (kar je bilo osrednje razhajanje pri podobnem sporazumu EU in ZDA, imenovanem TTIP).
“Študija učinkov, ki je bila narejena na EU ravni, je pokazala, da je večina poslovnega sektorja naklonjena prostotrgovinskemu sporazumu z Avstralijo oz. Novo Zelandijo. Več informacij je na voljo na spletni strani Evropske komisije, DG Trgovina. Slovenija podpira sklenitev prostotrgovinskih sporazumov med EU in Avstalijo ter Novo Zelandijo Menimo namreč, da bosta sporazuma prinesla nove poslovne priložnosti tudi za slovenska podjetja.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zato želimo identificirati interese slovenskih podjetij, ki že poslujejo oziroma nameravajo poslovati z avstralskim in novozelandskim trgom, vključno s trgovinskimi ovirami, s katerimi se pri tem srečujejo, kar bo služilo kot podlaga za aktivno sodelovanje z Evropsko komisijo v procesu pogajanj. Podjetja zato vabimo, da nam posredujejo povratno informacijo o svojih specifičnih interesih (sektorji, konkretni proizvodi, storitve) in ovirah, s katerimi se pri poslovanju s tema državama soočajo (carine in necarinske ovire, omejitve pri opravljanju storitvenih dejavnosti ali pridobivanju javnih naročil idr.),” sporočajo z ministrstva.
Dodali so še, da bodo dobrodošle tudi informacije o morebitnih defenzivnih interesih. Na spletni strani Evropske komisije pa sta objavljena tudi Vprašalnika za podjetja, s pomočjo katerih želi Evropska komisija od podjetij zbrati informacije o praktičnih izkušnjah pri poslovanju na trgu Avstralije in Nove Zelandije. Z odgovori pa naj bi slovenska podjetja seznanila tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.