Poslanci Parlamenta EU so včeraj izglasovali poziv Evropskemu svetu, naj na današnjem in jutrišnjem zasedanju določi datum začetka pristopnih pogajanj za priključitev Ukrajine in Moldavije k EU. Poleg tega zahtevajo tudi začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, če bo slednja izpolnila še nekatere zahteve EU, medtem ko bi morala Gruzija končno dobiti vsaj status kandidatke.
Pogled iz notranjosti stavbe Parlamenta EU v Strasbourgu (foto: FB European Parliament)
Evropski poslanci so na včerajšnjem glasovanju zahtevali, da se državam kandidatkam za vstop v EU določijo jasni roki za zaključek pristopnih pogajanj in sicer do konca tega desetletja. Zato so glasovali o nuji, da se ta pogajanja čim prej pričnejo, po drugi strani pa so opozorili, da tudi za Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo ter Bosno in Hercegovino ne bi smelo biti bližnjic na poti k polnopravnemu članstvu v EU.
»Evropski poslanci vztrajajo, da morajo biti izpolnjena københavnska merila, da se zagotovi, da države kandidatke in potencialne kandidatke izkažejo dosledno in trajno zavezanost demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ter spoštovanju in zaščiti manjšin ter gospodarskim reformam,« so zapisali v sporočilu za javnost Evropskega parlamenta po glasovanju, kjer so poleg že omenjenih držav pozdravljajo tudi pripravljenost vlade Armenije, da se približa EU.
Obregnili pa so se ob nedavne izjave madžarskega premierja Viktorja Orbana o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in o spremembi politike do Kosova. Te izjave po mnenju poslancev ovirajo širitveni proces EU, prav tako pa so parlamentarci že sedaj opozorili na morebitne negativne posledice predvidenega prevzema predsedovanja Svetu EU s strani Madžarske, do katerega naj bi prišlo v mesecu juliju prihodnjega leta.
Najbrž je bila tudi zato v včerajšnji resoluciji (sprejeta je bila s 468 glasovi za, 99 glasovi proti in 58 vzdržanimi glasovi) posebej poudarjena potreba po notranjih reformah, da bi se povečala učinkovitost delovanja EU. Pri tem so omenili uvedbo glasovanja s kvalificirano večino, kar bi veljalo tudi za zunanje in varnostne odločitve ter na nekaterih bolj pomembnih področjih pristopnih procesov.