V Uradnem listu RS je bil objavljen tretji javni razpis za ukrep ‘Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja’. Javni razpis je namenjen naložbam za izboljševanje infrastrukture obstoječih ribiških pristanišč ter obstoječih mest iztovarjanja. Višina nepovratnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje operacij v okviru tega javnega razpisa, znaša 2.400.000 evrov. Po zadnjih podatkih pa je v Sloveniji le 101 ribič.
Klasično ribištvo počasi hira – ljudje se čedalje raje ukvarjajo z marikulturo in turizmom (foto: pxhere.com)
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v svojih zadnjih objavah glede ribištva zapisal, da je v letu 2016 z morskim gospodarskim ribolovom v Sloveniji ukvarjala le 101 delovno aktivna oseba. “Večina od teh (75 %) so bili samozaposleni ribiči, ki so lovili na 83 aktivnih plovilih (manj kot polovica registriranih ribolovnih plovil). Med vsemi delovno aktivnimi osebami v gospodarskem ribolovu jih je le še 50 % delalo s polnim delovnim časom, kar je za 21 % manj oseb kot v letu 2015. Čedalje več oseb od tistih, ki so delovno aktivne v morskem gospodarskem ribolovu, je delovno aktivnih tudi v kakšni drugi gospodarski dejavnosti, na primer v turizmu, trgovini, marikulturi, prevozih potnikov na morju, gostinstvu.”
Kljub temu, da je slovenskih ribičev (in najbrž tudi rib v Jadranu) vse manj, pa so tudi oni in z ribištvom posredno povezane dejavnosti deležne evropskih subvencij. Evropska komisija je že julija 2015 potrdila ‘Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 2014-2020’, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Predmet podpore javnega razpisa je izvajanje naložb v obstoječa ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja, so sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Podrobneje gre za naložbe, ki izboljšujejo infrastrukturo že obstoječih ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovarjanja in zavetij, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov, za povečanje kakovosti in sledljivosti iztovorjenih proizvodov ter nadzora nad njimi, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ter izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev.
Drugi segment razpisa so naložbe v izgradnjo ali posodobitev zavetij za izboljšanje varnosti. Upravičenci so občine v Republiki Sloveniji, v katerih so ribiška pristanišča. Javni razpis določa tudi pogoje ob oddaji vloge, merila za ocenitev vlog, obveznosti upravičencev, postopek za pridobitev sredstev ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti.
Višina nepovratnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje operacij v okviru tega javnega razpisa, znaša 2.400.000 evrov. Najnižji znesek podpore znaša 5.000 evrov, najvišji pa 900.000 evrov. Posamezni upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014 – 2020 iz tega ukrepa pridobi največ okrogel milijon evrov finančne podpore.
Podoben ukrep se je sicer že izvajal v obdobju 2007 – 2013. V okviru ukrepa so bila tedaj obnovljena ribiška pristanišča v Izoli, Kopru, osrednjem delu Pirana ter mesto iztovarjanja v Strunjanu. Vsi projekti so pomembno vplivali na izboljšanje delovnih pogojev ribičev v ribiških pristaniščih slovenskih obalnih občin. Poleg tega so investicije pripomogle k večji kakovosti iztovorjenih izdelkov in ohranjanju ribiške tradicije v obalnih občinah.