Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je v organizaciji prijavne točke Spletno oko potekal posvet z naslovom ‘Sovražni govor z vidika organov pregona in družbenih omrežij’. Predavatelji so opisali postopke obravnave in obstoječe dileme pri moderaciji ter kazenskem pregonu sovražnega govora.
Tudi ameriški predsednik Trump je bil v svojih govorih večkrat sovražno nastrojen do Mehičanov in muslimanov (foto: flickr.com)
V uvodnem predavanju posveta z naslovom ‘Sovražni govor z vidika organov pregona in družbenih omrežij’ je Aibhinn Kelleher s Facebooka pojasnila, kako obravnavajo vsebine, ki jih njihovi uporabniki in uporabnice označujejo kot sovražni govor. Naslovila je težavo implementacije enake politike za uporabnike iz različnih držav in okolij. Poudarila je nujnost sodelovanja deležnikov z različnih področij ter upoštevanje konteksta objav. Hkrati je na konkretnih primerih pojasnila, kakšne vrst objav odstranjujejo, katere navidezno podobno problematične pa dopustijo.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je predstavil politiko pregona v RS kaznivih dejanj po 297. členu Kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Poudaril je pomen svobode izražanja na eni in pravice do dostojanstva na drugi strani ter opozoril na razhajanja med sociološkimi in pravnimi definicijami sovražnega govora. Povzel je, da je zakonska ureditev tega področja v Sloveniji zelo restriktivna. Tožilstvo nima pooblastil za pregon vseh žaljivih vsebin, ampak mora presojati na podlagi namena, konteksta, vpliva, dosega, položaja avtorja ipd.
Posvet se je zaključil s predavanjem Tomislava Omejca, vodje sektorja splošne policije pri Upravi uniformirane policije GPU. Omejec se je opredelil do pobud za umestitev spodbujanja sovraštva preko spleta med prekrške. Opozoril je, da lahko takšna obravnava pomeni tudi večji poseg v pravice zasebnosti in komunikacije. V nasprotju s pričakovanji javnosti policisti po Omejčevih besedah velikokrat nimajo možnosti sankcioniranja sovražnega govora, saj morajo upoštevati in dokazati kontekst, namen avtorja in vznemirjenost žrtve, poleg tega pa objav na socialnih omrežjih ne morejo obravnavati kot bi šlo za javni kraj.
Kljub temu vsakršni sovražni govor Omejc obsoja, saj radikalizira družbo. Na dogodku pa je bil predstavljen tudi nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih, ki je izšel pod okriljem prijavne točke Spletno oko. V priročniku so pojasnjeni postopki prijave sovražne vsebine na omrežjih Facebook, Twitter in YouTube, ter možnost, da v primeru neuspeha javnost na to opozori Spletno oko, so zapisali v spročilu za javnost. Na prijavni točki na podlagi statusa verodostojnega prijavitelja namreč redno preverjajo učinkovitost družbenih omrežij pri odstranjevanju sovražnega govora.