Na zadnji seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije so člani Skupščine z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpravljali o trgu dela in ukrepih vlade. Sprejeli so tudi Plan GZS za leto 2018. Skupščina GZS se je seznanila s pogledi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede aktualnih vprašanj s področja trga dela in tudi z ukrepi Vlade RS na tem področju.
Zbornica poziva, da se Ministrstvo za delo o vseh ključnih vprašanjih trga dela usklajuje z GZS (foto: gzs.si)
Predsednik Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Radovan Bolko je poudaril, da je v duhu Razvojnega partnerstva treh generacij 2018-25 in ukrepov, s katerimi bi lahko do leta 2025 povečali izvoz na 50 milijard in dodano vrednost na 60.000 evrov, tudi plačna politika GZS usmerjena k višjim ciljem, ki plače ne vidi zgolj kot strošek dela, ampak tudi kot motivacijski faktor in potencial za večjo blaginjo prebivalcev Slovenije.
Njen spiralni učinek utegne dodatno vplivati na rast potrošnje in BDP-ja države in s tem hitrejše približevanje vodilnim državam v EU. Del te plačne politike je tudi vprašanje minimalne plače in njene vloge v gospodarskem sistemu preko dviga stroškov dela. Vse to so ključne teme, o katerih morajo so-odločati socialni partnerji in pri katerih bi si pri GZS želeli konstruktivnega sodelovanja z ministrstvom in Vlado RS.
Pred kratkim so do uspešnega zaključka pripeljali že nekaj konkretnih dosežkov na temo razvojnega partnerstva. Omenil je dvig praga pri obdavčitvi nagrade za poslovno uspešnost iz sedanjih 70 % na 100 % povprečne plače, za kar sta se skupaj prizadevali GZS in ZSSS, pa tudi preprečitev povečanja obremenitev pri začasnih napotitvah na delo v tujino.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Mrak Kopač, je podprla zbornične aktivnosti v okviru Razvojnega partnerstva. Zavzela se je za oblikovanje skupnih ciljev prek dialoga. To velja tudi za oblikovanje novega plačnega modela. O minimalni plači je napovedala razpravo na naslednji seji Ekonomsko-socialnega sveta. Glede regresa se strinja s predlogom do 100 % oprostitve socialnih prispevkov, kar bodo predlagali vladi, če se bo strinjala. Podrobneje je predstavila aktivnosti na področju zaposlovanja tujcev ter se dotaknila vajeništva.
Kot zamisel je navedla dvig izhodiščnih plač na višino minimalne plače, kjer pa ji je izvršni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič odgovoril, da naj ne hiti s takimi rešitvami. Kar nekaj panožnih kolektivnih pogodb je v Sloveniji, kjer je izhodiščna plača oz. najnižja osnovna plača zaradi plačnega sistema precej pod minimalno plačo. Prav na GZS so sprožili postopek, da bi sistem spremenili. Prehitevanje pri teh postopkih bi povzročilo težave, ker je treba biti senzibilen na poslovanje v posameznih panogah, je opozoril. V spročilu za javnost so na GZS zapisali še, da se je Samo Hribar Milič zavzel za postopno bipartitno dogovarjanje brez radikalnih posegov s strani države.